7 nasvetov preden greš v hribe


7 nasvetov preden greš v hribe

Slovenci imamo hribe v svojih genih in ni čudno, da se obisk le teh iz leta v lepo povečuje. V zadnjih letih se po hribih sprehajajo tudi ljudje, za katere še pred tem nebi rekel, da bodo kdaj zašli na vrhove naših gora. S tem seveda ni nič narobe, prav nasprotno! Zelo lepo je videti, da ljudje iščejo užitke in sprostitev v neokrnjeni naravi in čudovitih razgledih.

Neglede na to, kam se odpravljamo, je zelo modro, če upoštevamo nasvete tistih, ki so bolj izkušeni, kot mi, so v hribih doživeli že marsikaj in se morda s tem tudi poklicno ukvarjajo. Zato bomo danes obdelali 7 zlatih nasvetov za hojo v hribih, ki jih bi moral upoštevati vsak pohodnik.

  1. V hribe pojdi v dobri družbi
  2. Bodi primerno opremljen
  3. Ne pozabi hrane in pijače
  4. Načrtuj pot in postanke
  5. Realno oceni svoje sposobnosti
  6. Preveri vremensko napoved
  7. Obvesti najbližje kam nameravaš iti

V hribe pojdi v dobri družbi

Če ne že vsi, pa nas velika večina v hribe hodi po sprostitev, po počitek za glavo in po rekreacijo za naše telo. Seveda lahko od hribov dobimo še veliko več, kot to. Zato je dobro v kolikor se v hribe odpravite z ljudmi, ki so na podobni valovni dolžini, kot mi. Da jih vsaj malo poznate in veste kaj lahko od koga pričakujete, kako se bodo odzvali v določenih situacijah ipd.

Ko se odpravite v hribe s skupino ljudi je to podobno, kot bi bili v ekipi. Kljub temu, da ste posameznik in greste v hribe predvsem zaradi sebe, je potrebno prevzeti nekaj odgovornosti tudi za druge. Še posebej, če so v ekipi posamezniki, ki so manj izkušeni, slabše pripravljeni in opremljeni, kot vi. Zato je zelo dobro, da se v hribih spodbujamo, smo dobre volje in seveda uživamo.

Vedno se bo našel nekdo, ki je bolje kondicijsko pripravljen, kot ostali in vedno se bo našel nekdo, ki ima najmanj moči, je najmanj izkušen in podobno. Super je, če se v takšnih situacijah tisti, ki ima več moči prilagodi tistemu oz. tistim, ki so v slabši kondiciji, ali jim je premikanje po hribih manj domače. Tisti, ki so manj sigurni vase, bodo zelo veseli kakšne lepe besede, vzpodbude in s tem se bo energija med vsemi, ki ste v skupini še izboljšala.

Poizkusite se izogniti kritikam, obtožbam, nerganju in zaničevanju manj pripravljenih. To nikoli ni dobro in s tem boste seveda samo povzročili slabo voljo in energija se bo močno spremenila na slabše. V kolikor pa si nekdo zasluži kakšno kritično besedo, pa mu dajte vedeti, da je vse mišljeno dobro namerno. Na primer, če se v hribe odpravljate z nekom, ki ni vajen hoje v visokogorju, ne pozna pisanih in nepisanih pravil o obnašanju v hribih, ga je dobro o najosnovnejših stvareh podučiti. Na primer o previdnosti pri hoji in proženju kamenja, pa o prednosti oz. umikanju nasproti hodečim in še ogromno je takšnih in podobnih stvari, ki se tistim, ki smo pogosto v hribih zdijo samoumevne.

V primerih, ko greste v hribe sami, je tudi zelo pomembno, da ste sami sebi in tudi ostalim, ki jih na poti srečujete, dobra družba. Vse preveč smo ljudje resnega obraza, zaskrbljeni, brezizrazni oz. mrki. Potrudite se in se opomnite zakaj ste šli v hribe, dodajte nasmeh na svoja usta in z lepo besedo pozdravite ljudi, ki jih srečujete. Zelo malo je potrebno, da nekomu polepšamo dan in ko to naredimo, bo tudi vaš dan lepši.

Bodi primerno opremljen

Neglede na to, kam se odpravljamo, vedno je potrebno biti primerno opremljen. Naj si bo to vzpetina za hišo ali pa Jalovec. Seveda primerna oprema ni enaka, ampak jo je potrebno prilagoditi trajanju izleta, težavnosti, razmeram in tudi naši pripravljenosti.

V kolikor se odpravljamo v visokogorje je nekaj stvari, ki jih je vedno potrebno imeti v nahrbtniku, neglede na to, koliko je le-ta velik. Več o tem si lahko preberete v članku z naslovom »Kaj vzeti s sabo v hribe«, ki je tudi na naši spletni strani.

Pri primerni opremi je potrebno upoštevati tudi lastno kondicijsko pripravljenost, navajenost na hojo v hribih in karakteristiko poti. Sam osebno se na poletne ture v hribe praktično vedno podam v športnih copatih namenjenih za gorski tek. Uživam namreč v hitrem pohodništvu in takšna obutev mi to omogoča. Med tem, ko veliko ljudi, ki jih poznam za hojo po skalah potrebuje zelo stabilen čevelj z močno oporo v gležnju. Predvsem po nekaj urah hoje, ko so noge že počasi utrujene in tudi glava ni več 100%.

Zato je moje mnenje, da v kolikor se dobro poznate in veste kaj vam paše, se temu prilagodite, v kolikor pa te izkušnje nimate, pa uporabite varnejšo možnost, torej čevlje z večjo oporo v gležnjih, bolj stabilnim in močnim podplatom…

Tudi pri nahrbtniku in vsej opremi v njem je smiselna prilagoditev, glede na dolžino in težavnost ture, ter na vremenske razmere. Kot sem napisal že zgoraj, so nekatere stvari, ki v nahrbtniku ne smejo manjkati, neglede na to, kakšno turo imate v mislih. Večino ostalih stvari pa se prilagodi glede na potrebe. Tu govorim predvsem o oblačilih, hrani, pijači in ostali opremi.

Seveda, če boste šli poleti na Stol cepina in derez ne boste potrebovali, tudi zelo topla oblačila v več plasteh ob lepem vremenu in tudi takšni napovedi, bolje, da ostanejo v dolini. Med tem, ko boste pozimi za to isto turo vso omenjeno opremo skoraj zagotovo potrebovali.

Ne pozabi hrane in pijače

Tudi pri hrani in pijači so seveda različne navade in tudi potrebe. Nekdo, ki ima 50 kilogramov nima in ne more imeti enakih potreb, kot 120 kilogramski možakar. Vendar pa so neke smernice, ki, če se jih držite in hkrati poslušate svoje telo, bo vse ok.

V nahrbtniku je smiselno imeti močno energetsko in lahko prebavljivo hrano. To pomeni hrano bogato z čim bolj naravno prisotnimi ogljikovimi hidrati (hrana brez dodanih sladkorjev, na primer suho sadje, banane, sadne ploščice) in lažje prebavljivimi maščobami (oreščki). V kolikor se poznate in vam paše jesti kaj, kar v želodcu obleži dlje časa, potem si to privoščite (sir, paštete, salame).

Odmore za hrano vam priporočam, da imate na približno vsake 2 do 3 ure. Odmori ni potrebno, da so dolgi in da pojeste veliko, lahko samo eno, ali dve banani, morda nekaj datljev in orehov, toliko da dodate nekaj energije v telo. Ko pa prispete na cilj, pa je dobro če v telo dodate nekaj več hrane.

Pri pijači je dobro, če pijete na intervale dolge približno 20 minut, požirek, ali dva. Seveda spet v bolj vročih dneh nekaj več, kot v hladnih. Predvsem v hladnih dneh je dobro imeti s seboj nekaj tople tekočine, oz. čaja, v katerem je lahko tudi nekaj medu, ki vam bo dodal nekaj dobrih sladkorjev v vaš krvni obtok. Pozorni bodite, da tudi v zimskem času, ko se ne potite tako zelo, ali pa se sploh ne, pijete dovolj redno in v zadostnih količinah. Hitro se namreč zgodi, da hodite uro in pol in ugotovite, da je bidon z vodo še vedno poln.

Načrtuj pot in postanke

Preden se odpravite v hribe je seveda dobro, če veste kam greste. Pozanimajte se kakšna je pot, kako zahtevna je, koliko časa naj bi se potrebovalo v razmerah, ki vas čakajo za načrtovano pot. Dobro je, da si že v naprej načrtujete postanke, vsaj da približno veste koliko postankov boste imeli do vrha, da imate tisto hrano za hitre postanke pri roki…

Pri postankih je dobro, če se ustavljate na mestih, ki vam ponujajo nekaj udobja, se pravi prostora, da se varno usedete in odložite nahrbtnik. Dobro je tudi, če se ustavite na mestu, ki je za tisti letni čas oz. razmere primeren. V kolikor je to sredi poletja in je zelo vroče, potem se raje ustavite v kakšni senci, tako da se malo ohladite. V hladnejšem vremenu pa je nasvet ravno nasproten. Če je hladno in sončno, se ustavite nekje na soncu, da vas ne bo začelo zebsti, predvsem pa se odmaknite iz vetra, v kolikor je to možno.

Vedno, ko si izbirate poti in načrtujete časovnico, je dobro v to vračunati nekaj rezerve, za vsak slučaj. Predvsem v zimskem času, ko so dnevi kratki in nas lahko hitro ujame tema. Zavedati se je potrebno, da nas tudi hoja po snegu upočasni in morda ne bomo dovolj hitri za časovnice, po katerih so poti markirane.

Realno ocenite svoje sposobnosti

V kolikor ste pohodnik, ki je pogosto v hribih, realna ocena svoje pripravljenosti ne bi smela biti zahtevna. Če pa v hribih že nekaj časa niste bili, ali pa če v hribe poprej sploh niste zahajali, pa je dobro, da si za začetek omislite nekaj lažjih tur in ne pretiravate. Tudi če ste rekreativni športnik, ste na primer redno v telovadnicah, ali pa na kolesu… Vseeno je hoja v hribih, predvsem visokogorju precej specifična.

Zato je dobro, da vidite, kako vam bo telo odreagiralo na nekaj urno hojo po skalah in soncu, ali pa po snegu in vetru. Tudi da vidite kako bo z vašo opremo, čevlji, nahrbtnikom… Tudi nošenje nahrbtnika nekaj ur, če vam ta ne paše lepo na hrbet je lahko zelo boleče in mukotrpno.

Če čutite, da niste kos zastavljeni turi, vas občutek verjetno ne vara, zato se raje odpravite na kakšno lažjo in bolj primerno pot. Prvotna ideja pa lahko počaka za drugič, ko boste v boljšem stanju. Od ture, kjer boste trpeli ne boste imeli kaj dosti in verjetno vam to tudi ni namen vaše hoje v hribe.

Preverite vremensko napoved

Eden najboljših nasvetov, ki sem jih kdaj dobil je, da moram preden se odpravim v hribe dobro preveriti vremensko napoved. Sicer sem v hribih kar precej pogosto in jih imam zelo, zelo rad, vendar pa nimam nič proti, v kolikor se v gore ne odpravim, ko je slabo vreme. Oz. povedano drugače, ko je v hribih slabo vreme, sem z veseljem doma, ali pa pogledam v kolikor je na drugem koncu Slovenije vreme bolj prijazno…

Predvsem če ste v hribih še neizkušeni, se v hribe podajte, ko je napoved dobra, se pravi stabilna, brez napovedanih padavin in brez megle. Sam vedno preverim vsaj 2 vremenski napovedi. Navadno uradno ARSO-vo in nato še eno ali dve na aplikacijah, ki jih imam na telefonu. Smiselno je, da preverite tudi kamere v bližini vašega cilja. Na primer, če greste na Viševnik, poglejte kakšno je stanje na Rudnem polju, če greste na Rodico poglejte kako je na Voglu… saj razumete kaj želim povedati.

Ne rečem, da nisem še bil v hribih v slabem vremenu, tudi v hudi megli in ja, to je posebna izkušnja. Vendar gre lahko hitro kaj narobe, tudi če ste precej izkušeni. Predvsem megla v kombinaciji s snegom je lahko zelo neprijetna izkušnja.

Obvesti najbližje kam nameravaš iti

Seveda gremo v hribe vsi z namenom po lepih izkušnjah, dobri energiji in po možnosti tudi druženju. Vendar pa se moramo zavedati, da nesreča ne počiva nikoli. Ni potrebno veliko, da si zvijemo gleženj, ali pa nam spodrsne, nerodno pademo… Ni sploh potrebno, da smo sami kaj krivi, padajoče kamenje se lahko sproži samo od sebi, ali pa ga sprožijo gamsi… Zato je nujno, da imate s seboj mobilni telefon s polno baterijo, vendar tisti, ki ste v hribih pogosto, veste, da  je kljub dobri pokritosti s signalom še vedno zelo veliko mest, kjer signala enostavno ni.

Zato je dobro, da pred odhodom v hribe, predvsem če se odpravite sami, pa neglede na to, ali je to sosedni hrib, ali pa greste na Triglav, nekomu poveste za svoje načrte. Dobro je, da vedo kam greste, po kateri poti, kdaj naj bi prišli nazaj, ali ste sami, ali še s kom… Dobro je tudi, če imate na telefonu vklopljeno navigacijo oz. možnost sledenja telefonu s satelitskimi povezavami.

Priporočam vam, da tudi ko pridete na cilj nekomu napišete sporočilo, ali ga pokličete in obvestite, da ste na cilju, ter poveste načrte za naprej. Na primer- hej sem na vrhu, grem še do tja in tja, v dolini bom verjetno ob takrat in takrat. To je vse. V kolikor greste ob poti mimo planinskih koč, vrhov z vpisnimi knjigami, je smiselno, da se vpišete, saj tako na enostaven način za seboj puščate sledi, ki bodo ob morebitni nezgodi reševalcem olajšale vaše lociranje.

Tako, obdelali smo 7 najpomembnejših (po mojem mnenju) nasvetov, ki jih je potrebno upoštevati ob vsakem obisku hribov. Predvsem pa, v kolikor se tja podajate po daljšem času. Zavedajte se, da hribi vas bodo počakali in počutje, vreme in vse okoliščine se bodo spremenile, izboljšale. Zato je včasih boljše in bolj pametno, da ostanete v dolini in ne silite za vsako ceno na vrhove.

Želim vam varen korak in pojdite Vnaravo!

Peter

Živijo, moje ime je Peter. Že vse življenje sem velik športni entuziast. Navdušen sem predvsem nad športi v naravi, vendar se pogosto znajdem tudi v dvoranah, saj sem tudi trener. Uživam v gibanju, v čudovitih razgledih, lepotah narave, njeni energiji. Skozi leta sem se naučil marsičesa, tako kar se tiče obnašanja v gorah, opreme, telesne priprave, soočanja s takšnimi in drugačnimi nevarnostmi in izzivi... Vse to in še kaj lahko najdete na tej strani.

Nedavni blog