Baška grapa – spoznajte nedotaknjen košček raja

Veste od kod prihaja izraz zabačen? Ljudje v Baški graši so bili v preteklosti tako odmaknjeni od ostalih delov Slovenije, da se je za ljudi, ki so živeli bogu za hrbtom reklo, da so zabačeni. Kljub temu, da ima Baška grapa železniško povezavo s svetom vzpostavljeno že več, kot 100 let, pa je še vedno to tako odmaknjen delček naše deželice, da je bil dolgo časa pozabljen od sveta. Še dan danes veliko Slovencev sploh ne ve kam bi dalo Baško grapo, na kateri del Slovenije, kaj šele, da bi jo kdaj že obiskali. A klub temu ima Baška grape izjemno naravno in kulurno dediščino.

Naravne znamenitosti Baške grape se bomo lotili od konca grape pa proti njenemu najvišjemu delu, na Petrovem brdu, kjer se stakneta Baška grapa in dolina Selške Sore. Glede na to, da so številne kulturne znamenitosti zelo povezane z naravnimi, se bomo dotaknili tudi nekaj teh čudovitih stvaritev človeka. Med drugim pa se bomo podali na dva slapova, na eno najlepših rečnih kopališč, pili bomo iz zdravilnega izvira in se zapeljali do hiše Franceta Bevka.

Baška grapa znamenitosti:

1. Kopališče na sotočju Bače in Idrijce
2. Zdravilni izvir Dicova voda
3. Korita Bače v Klavžah in vojaški pokopališči
4. Slap Sopota
5. Železniški most pri Koritnici
6. Zakojca, rojstna hiša Franceta Bevka
7. Podbrdo in Napoleonov most
8. Slap Šprucar

Izlet skozi Baško grapo si lahko prilagodite glede na to kje ste. V kolikor živite na Gorenjskem, je bolj smiselno, če se je lotite v obratni smeri, kot jo bom danes opisal in dan zaključite na kopališču ob Idrijci in Bači.

Če pa iščete podobne izlete v bližini Baške grape, pa vam predlagam da si pogledate izlete z naslovi Kam v Bohinju, Znamenitosti Tolmina, Kam v Kobaridu, Izlet Goriška brda, Najlažja pot na Ratitovec, Kam v hribe za vikend in Enostavni vrhovi s čudovitimi razgledi.

1. Kopališče na sotočju Bače in Idrijce

Verjetno imate tudi vi podobne “težave”, kot jih imam jaz. Da se vozite mimo nekaterih zanimivih točk in si dolga leta ponavljate, tukaj se bo potrebno enkrat ustaviti… in ta enkrat kar ne pride in ne pride. Eden teh enkrat je bilo tudi kopališče pod železniškim mostom ob sotočju Idrijce in Bače.

Neglede na to, ali sem se mimo peljal sam, v družbi, z avtom, kombijem, kolesom, iz Bovca, proti Bovcu… Nikoli si nisem vzel časa, da bi se ustavil in se spoznal s priljubljenim kopališčem. A ker verjamem, da se v življenju vse zgodi z namenom, se je meni tudi tale blog zgodil z namenom in od zdaj naprej, se ustavljam praktično povsod. 😀

Idrijca je že tako ali tako ena od rek v Sloveniji, na kateri je največ kopališč. Poleg nje, mi na misel prideta le še Kolpa in morda Krka. Če bi štel vse “punkte” kjer so parkirani avtomobili, ko se peljemo od Mosta na Soči proti Idriji, bi gotovo naštel vsaj 15 takšnih parkirišč, kjer se v bližini ob reki zabavajo in družijo cele družine.

Idrijca s svojimi pritoki je v začetnem delu toka sicer precej divja reka, a se po prehodu obeh Idrij njena struga precej položi in v normalnem vodostaju je Idrijca dokaj umirjena reka, ki ima številne predele, kjer je struga sorazmerno globoka in primerna za čofotanje, namakanje, ali celo plavanje.

Kopališče ob sotočju z Bačo je verjetno največje in najbolj urejeno od vseh kopališč na Idrijci (z izjemo tistega v Idrijski Beli, a to je pritok Idrijce). V lepem poletnem dnevu se v popoldanskih urah pod mostom kar gnete kopalcev in vzdušje je zelo živahno. Ob robu plaže so domačini postavili prikolico in pred njo postavili nekaj miz, ter tako uredili lokalček, kjer se lahko obiskovlaci plaže okrepčajo s prigrizki in hladno pijačo.

Kljub temu, da Idrijca do sotočja za Bačo naredi kar nekaj kilometrov, pa je voda še vedno čista in lepe zelene barve. Poskrbi pa ta “dolga” pot Idrijce za to, da se voda med potjo segreje in tukajšnje kopališče je glede na temperaturo precej bolj prijazno, kot naprimer tisto ob sotočju Soče in Tolminke v Tolminu. Tu se človek lako zares z užitkom namaka v vodi, brez da bi se bal, da dobi ozebline., 😀 (hec)

Na nasprotnem bregu od plaže je Idrijca precej globoka in skale, ter drevesa, ki se tam dvigujejo nad vodo, mladim nadobudnežem, polnim adrenalina ponujajo bolj ali manj lepe odskočne deske za varno skakanje v vodo. Kopališče je zelo simpatično in to, da se nahaja pod enim od najbolj poznanih železniških mostov pri nas, k tej simpatičnosti samo še doda nekaj točk. Zato vam prdlagam, da se naslednič, ko se boste peljali tod mimo ustavite, pa če ne drugega smo za nekaj minut in spoznate kopališšče ob sotočju Idrijce in Bače.

2. Zdravilni izvir Dicova voda

• Čas hoje: 5 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče ob cesti (46.1606, 13.8031)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Kmalu po vstopu v Baško grapo (če gledamo od skodaj navzgor), nas tabla ob cesti povabi, da ustavimo svoje vozilo in se sprehodimo do 5 minut oddaljenega izvira Dicova voda, ki naj bi bil zdravilen. Voda je zares nekaj posebnega, je drugačna, kot “normalna” voda.

Ob izviru, ki nikoli ne presahne in ima skozi celotno leto praktično enak pritisk, je postavljena precej bogata info tabla, kjer si lahko preberemo nekaj zelo zanimivih dejstev o vodi. Med drugim nas tekst na tabli poduči o tem od kako globoko naj bi voda prihajala, kdaj so jo odkrili, kakšne učinke ima na ljudi in živali in še in še.

Na tabli je tudi lepo razloženo, od kje ime izvira, zakaj in kdaj so uredili njegov izvir in še nekatere druge zanimivosti.

Vsekakor vam obisk zdravilnega izvira Dicova voda priporočam, pa s seboj imejte vse bidone in steklenice, ki jih imate s seboj, tako da boste z vodo za dan izleta preskrbljeni.

3. Korita Bače v Klavžah in vojaški pokopališči

• Čas hoje do pokopališč: 15 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče nad železnico (46.1597, 13.8121)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Le nekaj 100 metrov naprej od postajališča pri Dicovi vodi, boste prišli do vasice Kavže, kjer stoji precej neugledna tovarna, ki prav nič ne paše v to čudovito okolje, a kaj hočemo, tovarna stoji in že nekaj časa žal propada. Ob tovarni je Baća v skale izdolbla precej globoka in lepa korita, ki pa so zaradi zgrajene infrastrukture okoli korit, izgubila doberšen del prvinske lepote.

Kljub temu, vam priporočam, da se ustavite na mostu preko Bače in si jih ogledate, če ne drugega, so precej drugačna, kot tista, ki jih poznamo na drugih rekah in potokih. Pred mostom vas bodo table povabile h ogledu dveh pokopališč iz 1. Svetovne vojne.

Malce nad tovarno vas bo gozna pot popeljala proti, okoli 20 minut oddaljenima pokopališčema. Sicer na obeh pokopališčih ni kaj dosti videti, sredi lepo pokošenega in urejenega travnika stojita spominski plošči oz. spomenika, to pa je tudi vse. A glede na to, da se bomo v danešnjem izletu veliko vozili in bolj malo hodili, se lahko sprehodite do pokopališč, deležni boste tudi nekaj lepih razgledov.

4. Slap Sopota

• Čas hoje do pokopališč: 15 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče ob cesti (46.1689, 13.8019)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Slap Sopota je gotovo eden od vrhuncev ogleda Baške grape, vsaj če ste bolj lljubitelj narave, kot pa kulturne dediščine. Do izhodišča za ogled slapu se bo potrebno zapeljati skozi vasico Podmelec, ki leži na severnem pobočju Baške grape. Parkirišče nad vasjo je lepo značeno, prav tako pa je pot do slapa dobro uhojena in lepo urejena.

Vzpon do slapu je ravno toliko dolg, da vas bo prijeteno ogrel, tako da vam bo potem odgovarjalo malce prša, ki ga občutimo v bližini slapu. Slap je visok 62 metrov in prek skalne police pada proti tolmunčku v treh stopnjah. Najprej voda pade za kakšnih 10 metrov, se ponovno dotakne skale in nato pade kakšnih 40 metrov na skalo, po kateri potem zdrci v tolmun pod slapom.

V kolikor ste malce bolj gibčni se lahko povzpnete do mesta, kjer slap pada na skalo. Pot do tja je sicer malce blatna in na mestih spolzka, a za tiste, ki uživamo v dodatnih izkustvih, to nikoli ni bila prepreka.

V neposredni bližini slapu pa je tudi izvir zdravilne vode, žal ob izviru, ali vsaj pod slapom ni nobene table, ki bi povedala zgodbo o zdravilni vodi, zakaj in na kakšen način naj bi zdravila… Vodo sem sicer poizkusil, a mi njen okus ni bil tako všeč, kot tisti pri izviru Dicove vode, tako da sem sam raje ostal pri zdravilni vodi št. 1. 🙂

5. Železniški most pri Koritnici

• Izhodišče: parkirišče pri igrišču (46.1601 13.8689)
• Priporočena obutev: vseeno
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Nekaj kilometrov naprej po glavni cesti se pripeljemo v vas Koritnica, kjer je moč videti največji železniški most v Baški grapi. Most močno spominja na tistega pri sotočju Idrijce in Bače, nič čudnega, saj so ga gradili isti gradbinci in arhitekti.

Most pa je poleg svoje lepote znan še po nečem. Pod njim so namreč snemali enega od prizorov v prvem slovenskem celovečernem filmu, Na naši zemlji. Kader v katerem partizani minirajo most, je posten tu. Na ta zgodovinski dogodek nas opominja tudi info tabla, ki je postavljena nedaleč stran od mostu.

Za naš naslednji cilj, Zakojco, pa se bomo morali odpeljati nekaj 100 metrov nazaj po glavni cesti, in zaviti levo po klancu navzdol, kamor nas bodo povabile table, ki nas bodo popeljale do hiše Franceta Bevka. Kmalo po začetku vzpona na ostrem desnem ovinku, nas bo tabla povabila h ogledu mesta snemanja prvega Slovenskega celovečerca, vendar se ne ozirajte na to, ker na tem mestu smo že bili. Tu lahko do mosta pridemo samo z druge strani in z nekaj več truda.

6. Zakojca, rojsta vas Franceta Bevka

• Izhodišče: parkirišče pod hišo (46.1664, 13.922)
• Priporočena obutev: vseeno
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Zakojca je sicer precej razkropljeno naselje na rahlo planotastem delu hriba Kojca. Vas leži visoko nad Baško grapo in z dela vasi imamo zares enkratne razglede na južne Bohinjske vrhove na eni strani, ter Porezen na drugi strani.

Hiša našega slavnega pisatelja stoji nekoliko nižje v vasi, bolj na samem. Hiša je lepo vzdrževana in vidi se, da za njo redno skrbijo. Na oknih cvetijo čudovite pelargonije in trata okoli hiše je bila lepo pokošena. Žal je bila hiša zaklenjena, nismo pa si vzeli časa, da bi se zapeljali do turistične kmetije, kjer naj bi kluč imeli.

Nam je pa domačinka povedala, da je bil France Bevk pravi gospod, da se je v vas pripeljal z limuzino, da je imel svojega šoferja, pa tudi ja je bil pisatelj precej živahnega značaja in da je imel 13 otrok, od katerih so bili vsi polbratje oz. polsestre. zanimivo, tega nam v šolah niso nikoli povedali. 🙂

Okoli 20 minut vožnje stran od Bevkove domačije, na vrhu vzpetine stoji Bukov gaj, ker je v zavetju več sto let starih dreves prenovljen vodnjak s posebno “ročico”, ki nam s pomočjo uteži in vzvoda omogoča zajemanje vode z vodnjaka.

Posebnost tega vodjaka je, da leži praktično povsem na vrhu hriba in da voda v njem nikoli ne presahne. Zares neverjetno in lahko rečem zanimivo, če ne že kar čudežno. Od kje vod pride na vrh hriba in klub suši tam še kar vstraja. Sam ne znam najti odgovora na to vprašanje, verjame, da pa je kdo od vas bolj podkovan v takšnih zadevah, tako da če vam ni odveč, lahko v komentar pod blog zapišete odgovor na to uganko.

V kolikor se boste odpravili do Bukovega gaja, to storite pred obiskom Bevkove domačije, saj se boste nato, mimo nje po makadamski cesti spustili nazaj v Baško grapo.

7. Podbrdo in Napoleonov most

• Izhodišče: parkirišče pri Jakobovi hiši (46.2147, 13.9739)
• Priporočena obutev: vseeno
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Po tem, ko se boste ponovno spustili na cesto ob reki Bači, vas bo le-ta kmalu pripeljala do največjega naselja v Baški grapi. Podbrdo je naselje, ki je bilo v preteklosti precej bolj naseljeno, kot je danes. Verjetno je k temu pripomogla tudi industrija in številna delovna mesta, ki jih danes v grapi primankuje. Gospa Dakskobler, ki vodi turistično pisarno v Podbrdu, nam je povedala, da sta bilo v času njene mladosti v šoli 2 razredna otrok istega letnika, danes pa je v celotni šoli le okoli 40 otrok.

Turistična pisarna v Poidbrdu se nahaja v Jakobovi hiši, kjer je Tolminski muzej v letu 2008 odprl muzejsko zbirko, ki prikazuje zgodovino Baške grape. Sobe v muzeju so tematsko razdeljene, vse od začetka poseljevanja grape v 13. stoletju, gradnje železnice in čas med obema vojnama, ko je bila tudi Baška grapa priključena Italijanskemu okupatorju in se je tod okoli gradilo močno obrambno območje.

Gospa Dakskobler je izjemno prijazna, poleg številnih zanimivosti iz zgodovine Baške grape nas je peljala tudi na ogled domnevno Napoleonovega mostu. Starodavnega mostu, ki je od TC oddaljen le nekaj 100 metrov v smeri ptori Črni prsti. Most je zares izjemen, narejen iz kamenjev in po vseh teh letih še vedno stoji in služi svojemu namenu.

Drugače pa TC Podbrdo organizira tudi vodene oglede po Rapalski meji in Italijanski obrambni liniji bunkerjev, ki so jih postavili na pobočju Soriške planine, Porezna in številnih drugih vrhov v okolici.

Je pa Podbrdo znano še po nečem, Tu je doma namreč prvi Slovenski gorski maraton. Maraton 4-ih občin. Ali tudi deteljica, kakor tekači ljubkovalno pravijo temu izjemno zahtevnemu preizkusu moči, volje in vzdržljivosti. Domačini gorski maraton gostijo že več, kot 20 let. Dodatna popestritev in poživitev življena v grapi pa je pomenila pohodniška pot Julijana trail, ki je v zadnjih letih postala zelo priljubljena in obiskana pot. Tako da se življene in tudi priložnosti za posel vračajo tudi v to, dolgo pozabljeno dolino na robu Julijskih Alp.

8. Slap Šprucar

• Čas hoje do pokopališč: 15-20 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče ob cesti (46.2208, 14.0190)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Kmalu po odhodu iz Podbrda se začne cesta precej strmo vzpenjati in v nekaj kilometrih nas pripelje do prelaza, kjer se stikata Baška grapa in Selška dolina. Prav na prelazu stoji planinski dom Petrovo Brdo, kjer smo se ustavili, saj so bili naši želodčki že kar precej glasni.

Nekajkrat sem že omenil, da izjemno uživam v družbi sproščenih, dobrovolnih ljudi. V domu so nas zelo prijazno sprejeli, nas nahranili z zelo okusno hrano (jota in štrudelj), ter postregli s hladno pijačo. V kolikor imate radi jedi na žlico in ponudbo, ki jo imajo navadno planinske koče, vas obisk planinskega doma na Petrovem Brdu toplo priporočam.

Ne se preveč najesti, ker nas čaka še en okoli 20 minutni vzpon do slapa Šprucar. Do izhodišča za slap se bomo z avtom zapeljali dober kilometer proti Zgornji Sorici. Bodite pozorni na tablo, ki vas bo povabila na sprehod po sprva zelo strmi vlaki, kasneje pa se pot položi in nas pripelje v bližino slapu. V kolikor boste izlet delali poleti, v suši, ne smete biti razočarani, če bo slap bolj podoben mokri skali, kot čemur koli drugemu. To je sicer hudourniški potok, ki je najvišji izvir Sore, a v poletni suši pogosto tudi presahne.

Drugače pa je slap visok pribljižno 15 metrov in pot do slapu je zelo lepo urejena in na mestih tudi zavarovana. Med potjo do slapu se nam na delu poti odpre čudovit pogled na vrhove Škofjeloško-Cerkljanskega hribovja.

Zaključek

Baška grapa je izjemen košček slovenske zemlje. Verjamem, da marsikdo niti ne ve, kje Baška grapa je, a čas je, da jo spoznamo tudi od blizu in v prvi osebi. Upam, da vam bodo predlogi, ki sem vam jih predstavil prišli prav in da boste v izletu uživali.

Želim vam prijetno raziskovanje in pojdite Vnaravo!