Ob vsakem novem izletu, ko obiskujem kraje, ki jih še ne poznam, sem vedno znova in znova navdušen nad lepotami naše Slovenije. Mimo table, ki pri vasi Reka mimoidoče vabi v areheološko najdišče Divje babe, se vozim že od kar so tablo postavili, a vsakič kar ni bilo časa in volje, za obisk te svetovne znamenitosti. Tudi Šebreljske planote, razen z razgledišča na Vojskem, še nisem videl, kaj šele obiskal.
Šebrelje so precej obširna planota, ki v dolžino meri dobrih 6, v širino pa okoli 2 kilometra. Leži nad dolino Idrijce, kamor se pobočja planote, katere najvišji vrh je 1079 metrov visoko, spuščajo precej strmo. Na drugi, južni strani se planota spušča v Kanomeljsko dolino. Planota ima kar nekaj turistom zanimivih znamenitosti med katerimi gotovo prednjači arheološko najdišče Divje babe, kjer so leta 1995 izkopali do danes najstarejšo piščal na svetu. Poleg piščali nam planota ponuja prekrasno naravo, izjemne razglede, najmočnejše energetske točke v Sloveniji, čudovit slap in še kaj bi se našlo.

Znamenitosti Šebrelj in okolice:
- Energetske točke in cerkev Sv. Ivana
- Arheološki park Divje babe
- Slap Padstanajca
- Slap Tilnik
- Slapovi na Poličanki
- Kazarska grapa
V kolikor iščete še več idej za izlete v bližini, vam priporočam, da si pogledate bloge z naslovi Znamenitosti Idrije, Kam v Idriji, Idrijski Feldban, Znamenitosti Trebuše, Lepote Baške grape. Kam v Tolminu in Znamenitosti Kobarida.

1. Energetske točke in cerkev Sv. Ivana
Cerkev Sv. Ivana | Osnovne informacije |
---|---|
Nadmorska višina | 570 m |
Višinska razlika | / |
Čas hoje | 5 min |
Zahtevnost vzpona | / |
Izhodišče | parkirišče pri koncu ceste (46.109, 13.9172) |
Parkirnina | ne |
Priporočljiva oobutev | vseeno |
Primerno za pse | da |
Območje Šebrelj je zelo zanimivo območje, sam sem bil kar presenečen, ko sem se prvič pripeljal na planoto in videl, da je le-ta kar lepo poseljena. Ob vožnji skozi vas, proti cerkvi Sv. Ivana, kjer je tudi izhodišče za obisk arheološkega najdišča Divje babe, nas spremljajo lepi pogledi prek travnikov, ko pa se pribljižamo spodnjemu delu vasi, pa se nam naenkrat odpre pogled proti Poreznu in Tolminsko – Bohinjskim goram, enostavno sem se mogel ustaviti in narediti par fotografij.
Parkirišče pri cerkvi Svetega Ivana je precej prostorno in težav s parkiranjem verjetno, da ne boste imeli. Ob parkirišču nas že takoj “pozdravijo” info table z bogatimi opisi zgodovine območja na katerega smo prispeli. Ob parkirišču je tudi WC katerega so navadno še posebaj vesele obiskovalke, saj vemo, fantje te reči precej lažje in hitreje opravimo, vsaj manjšo od obeh potreb.

Med sprehodom proti cerkvici obidemo še manjši lokalček, kjer vas čaka hladna pijača, pa tudi kaj za pod zob se da dobiti. Na zunanji steni hiške pa si lahko ogledate tudi lokacijo energetskih točk in pa njihovo delovanje.
Sam sicer delovanja energetskih točk ne zaznavam, a glede nato, da smo energetska bitja le-te gotovo vplivajo na naša telesa. Če gre verjeti virom na spletu, potem so na tem mestu prisotne najmočnejše energetske točke v Sloveniji. Tisti, ki veliko date na takšne kraje, vas bo to gotovo navdušilo, tisti, ki pa imate raje razglede, pa vas bosta navdušili razgledni točki.

Na desni strani pod cerkvico je razgledišče, ki je opremljeno s panoramsko fotografijo na kateri si lahko preberete kaj gledate. Razgled je enostavno fantastičen. Predvsem pogled na Porezen se mi je zdel fantastičen. Ne smem pa pozabiti tudi pogled aproti dolini, kjer Idrijca naredil ovinek in je njena struga precej globoka, voda pa prav pravljično obarvana v zeleno-modro kombinacijo. Človek, ki ni s teh koncev bo verjetno tudi prijetno presenečen nad vsemi vasicami, ki se skrivajo pod Poreznom, Kojco in ostalimi vrhovi.
Na mestu kjer danes stoji cekrve Sv. Ivana naj bi v dalni preteklosti stalo svetišče staro-slovanov, nedaleč stran so našli tudi ostanke rimljanov, pa seveda piščal neandertalca, ne smem pa pozabiti niti na ostanke frontne linije 1. Sv. vojne. Vse to priča, da je to območje precej posebno in da ima poleg zanimive strateške lege tudi drugačne blagodejne učinke na ljudi že zelo, zelo dolgo časa.
Najbolj od vsega pa me je fasciniralo, ko sem prebiral spletno stran Cerknega, da cerkev Sv. Ivana še s 4 ostalimi cerkvami v bližini tvori pentagram oz. petkrako zvezvo, seveda če jih povežemo z ravnimi črtami. Noro!

2. Arheološki park Divje babe
Divje babe | Osnovne informacije |
---|---|
Višina arheološkega najdišča | 450 m |
Višina izhodišča | 570 m |
Višinska razlika | – 120 m |
Čas spusta | 15 min |
Zahtevnost spusta | lahek |
Izhodišče | parkirišče pri koncu ceste (46.109, 13.9172) |
Parkirnina | ne |
Priporočljiva oprema | športno pohodna obutev |
Primerno za pse | da |
Arheološko najdišče Divje babe je širši populaciji postalo znano po letu 1995 ko sta arheologa Ivana Turka in Janeza Dirjeca med izkopavanjem naletela na kost mladega jamskega medveda, ki naj bi bila obdelana s strani takrat živečih neandertalcev in naj bi služila kot nekakšna piščal. Ta najdba je najdišče Divje babe izstrelilo v svet, saj je piščal danes priznana kot najstarejše najdeno glasbilo na svetu.
Original je danes moč videti v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, replike starodavnega glasbila pa je moč videti in tudi prijeti v roke v samem najdišču Divje babe.

Do najdišča Divje babe se da priti na dva načina, lahko se proti planoti podamo iz doline, natančneje iz vasi Reka, ali pa od cerkve Sv. Ivana, ki je kakšnih 15 minut višje, na robu planote. V kolikor se boste do Divjih bab podali iz doline, si lahko pot zaokrožite v krožno turo in v tem krogu zajamete tudi obisk energetskih točk, razglediča in ogled cerkve Sv. Ivana.
Arheološko najdišče Divje babe je v v zimskem času sicer zaprto, tako je bilo tudi med mojim obiskom konec novembra. Tako da bom moral tudi sam počakati na pomlad, da si bom notranjost jame ogledal tudi v živo.

3. Slap Padstanajca
Slap Padstanajca | Osnovne informacije |
---|---|
Nadmorska višina slapu | 520 m |
Višina izhodišča | 630 m |
Višinska razlika | – 110 m |
Čas hoje | 15 min |
Zahtevnost hoje | lahka |
Izhodišče | Pri usmerjevalni tabli (46.087, 13.92) |
Parkirnina | ne |
Priporočljiva oprema | športno pohodna obutev |
Primerno za pse | da |
Le kakšnih 20 minut hoje od glavnega križišča v vasi pa nas sredi gozda “pad stanajca” (mislim, da to pomeni “pod stenco”) čaka zelo lep in sorazmerno visok slap. Potok Sjavnca v svojem spustu proti dolini naredi še nekaj slapov a je Padstanajca najvišji med vsemi.
Do slapu nas iz vasi usmerjajo lične lesene table. Sam sem se do slapu podal z izhodišča na makadamski cesti, kjer nas tabla usmeri na gozdno vlako, tako sem “prihranil” kakšnih 10 minut hoje.

Slap Padstanajca je visok okoli 28 metrov in sprva po steni drsi, nato pa prosto pada na visoko skalo, po kateri voda še nekaj metrov drsi proti strugi potoka. Ker je stena previsna se je moč pod slapom sprehoditi, brez da bi nas le-ta zmočil.
V kolikor boste želeli priti do lepega pogleda na slap, od koder bo moč narediti tudi lepo fotografijo, boste morali malce zagristi v desni breg, ker pa je le-ta precej strm vam priporočam, da imate na nogah primerno obutev, pa seveda previdno, ker se lahko kaj hitro zvalite proti strugi, sploh če je v gozdu vlažno.

4. Slap Tilnik
Slap Tilnik | Osnovne informacije |
---|---|
Nadmorska višina slapu | 520 m |
Čas hoje | / |
Zahtevnost hoje | / |
Izhodišče | “parkirišče” ob cesti (46.1076, 13.8995) |
Parkirnina | ne |
Priporočljiva oprema | športno pohodna obutev |
Primerno za pse | da |
Če bi potok kot je Tilnik tekel nekje v Osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, oz. povedano drugače, če bi bil takšen potok kjerkoli drugje, kot ob Idrijci oz. Soči, bi slapišče, ki ga ima tik preden se izlije v reko Idrijco zagotovo bil na spisku naravnih lepot, ki jih morate obiskati v tistem telu Slovenije.
A ker je v okolici Idrijce zares veliko takšnih, podobnih in tudi bolj veličastnih potokov, sotesk in slapov, takšni sicer čudoviti slapovi kar zbledijo in pozabijo. No, sam sem se pri Tilniku ustavil in slap je zares lep, bazenček pod zključkom slapu leži dobesedno nekaj metrov od glavne ceste, ki iz Idrije pelje proti Mostu na Soči. Ob mostičku je dovolj prostora ravno za en avto, da se lahko varno parkira ob cesti.

Višino celotnega slapišča težko ocenim, a rekel bi, da je visoko vsaj kakšnih 40 metrov, sestavlja pa ga kar nekaj manjših slapov, skokov, tolmunčkov…
Slap si je moč ogledati v celoti, a ob njem do vrha ne vodi nobena potka, tako se bo potrebno znajti in malce poplezati prek skal in strmega pobočja. Sam sem si slap ogledal od spodaj, nato pa sem se zapeljal po cesti nad njega in se spustil do struge in vrha slapišča. Od tam pa sem se spustil praktično do konca slapišča. Ob spodnjem tolmunčku naj bi nekdaj stal mlin, katerega skelet še vedno stoji. Žal je ob mojem prihodu spodnji tolmunček “krasilo” nekaj pločevink piva in poživljajočega bika, ljudje smo res neverjetni…
5. Slapovi na Poličanki
Slapovi na Poličanki | Osnovne informacije |
---|---|
Nadmorska višina slapu | |
Višina izhodišča | 220 m |
Višinska razlika | |
Čas hoje | / |
Zahtevnost hoje | Sprva lahka, nato zahtevno brezpotje |
Izhodišče | Od izlivu potoka v Idijco (46.1158, 13.9144) |
Parkirnina | ne |
Priporočljiva oprema | športno pohodna obutev |
Primerno za pse |
Več kmalu…
6. Kazarska grapa
Kazaska grapa | Osnovne informacije |
---|---|
Nadmorska višina slapu | |
Višina izhodišča | 220 m |
Višinska razlika | |
Čas hoje | |
Zahtevnost hoje | |
Izhodišče | (46.1183, 13.917) |
Parkirnina | ne |
Priporočljiva oprema | športno pohodna obutev |
Primerno za pse |
Več kmalu…
Zaključek
Prav neverjetno je kako smo ljudje slepi… vozimo, kolesarimo, hodimo mimo takšnih lepot, ki so le nekaj motrov od naše poti, pa jih večina ne opazi… ja, po svetu je potrebno hoditi z odprtimi očmi. Bolj kot vam je bil ta stavek namenjen meni. Vedno znova se začudim, kako nečesa nisem prej videl, a tako to je…
Idrijsko – Tolminski konec je parva zakladnica za vse ljudi, ki uživamo v odkrivanju naravnih in kulturnih lepot, predvsem pa imamo radi neokrnjeno naravo. Želim vam lep dan še naprej in pojdimo Vnaravo!