Dolina Glinščice

V zadnjih letih sem spoznal neverjetne in mnogokrat tudi zelo presenetljive naravne “stvaritve”, ki jih na mestih, kjer stojijo skoraj da nebi pričakoval. Saj veste, da se kvaliteta življenja meri po tem, kolikokrat ti je vzelo dih ob doživetjih in v kolikor to upoštevamo, potem bomo po ogledu Glinščice povečali količino dih jemajočih doživetij… no, če govorim v svojem imenu, potem sem ta “seznam” zagotovo dopolnil.

Dolina Glinščice se po večini nahaja tik za slovensko mejno črto, a še vedno globoko na slovenskem etičnem ozemlju. Reka Glinščica sicer izvira v bližini vasice Beka nedaleč od Kozine in v svojem toku premaga okoli 410 višinskih metrov in 12 dolžinskih kilometrov. Zaradi vseh svojih posebnosti je bila dolina poseljena že v pradavnini, od leta 1996 pa je razglašena za naravni rezervat. Danes je moč v dolini in na njenih obronkih uživati v številnih možnostih rekreacije in prijetnega preživljanja prostega časa.

Podnaslovi v blogu:

• Krožna pot skozi dolino Glinščice
• Ferata nad dolino Glinščice
• Plezališče v Glinščici
• S kolesom od Kozine do Trsta

V kolikor iščete še več izdej za izlete v bližini, vam svetujem, da si pogledate članek z naslovi Izleti po Slovenski Istri, Spoznajte Goriška Brda in Vipavsko dolino, ter video izleta kjer se sprehodimo od Križa do Nabrežja, ter preplezamo ferato nad dolino Glinšlice.

Krožna pot skozi dolino Glinščice

Za začetek poti se zapeljemo v vasico Draga, ki je od slovenske meje po cesti oddaljena le slabe 4 kilometre, zračne linije do meje pa je le nekaj 100 metrov. Iz parkirišča v vasi se po cesti odpravimo proti trasi nekdanje železnice, ki je vodila od Kozine pa do Trsta. Železnico so opustili leta 1956, danes pa je po njeni trasi speljana čudovita sprehajalno – kolesarska pot, ki vodi vse od Kozine pa do središča Trsta.

Ob prihodu do trase nekdanje železnice nas pričakajo info table z bogatimi opisi in pojasnili glede zgodovine železnice in tukajšnega okolja.

Po nekaj minutah se trasa nekdanje železnice preseli na obronke doline, ki si jo želimo ogledati. Hkrati s tem pa se nam začnejo odpirati tudi super razgledi v dolino in na sosednje vrhove. Po prehodu skozi drugi tunel pa se lahko odločimo v katero smer bomo delali krog, mi smo se odločili kar za smer urinega kazalca in smo po tunelu krenili na markirano peš pot proti vasici Botač.

Vas leži praktično na mejni črti med Slovenijo in Italijo in v vasici mejo prestopi tudi Glinščica. Botač je zelo zanimiv tudi zaredi drjstva, da skozi njega poteka pot prijateljstva, ki simbolizira prijateljstvo ljudi, ki jih je politika ločila v dve državi. Meje v Botaču namreč ne pozajo že vse od leta 1981.

V Botaču nas poleg Glinščice pričaka še precej opisnih tebel z zelo zanimivo vsebino, med drugim nas table podučijo tudi o pestrem dogajanju na reki Glinščici, ki je v preteklosti z močjo svoje vode poganjala tudi do 30 mlinskih koles. V mlinih so po večini mleli žitarice, ki so jih ladje z vseh koncev sveta vozile v Tržaško pristanišče. Prek doline Glinščice pa so jih furmani razvažali po celini.

Le nekaj metrov nižje ob poti se prek mostička in mimo edinih ostankov mlinov v tem delu struge, preselimo na levi breg in v nekaj minutah dosežemo prekrasno razgledišče za mogočni 38 metrov visok slap Supet. Tu se dolina tudi popolnoma spremeni, če je nad slapom rastje še sorazmerno bujno in so ob strugi prisotna drevesa, pa je pod slapom soteska praktično gola, oz. je rastje omejeno bolj kot ne na grmičevje.

Zares neverjeten preskok, kot bi prišel v drug svet. To naj bi se pozalno tudi pri temperaturi, saj naj bi se ta lahko v nekaj 10 metrih spremenila tudi za 10°C.

V kolikor ste malce bolj spretni, se lahko pri slapu spustite tudi do struge, a bodite pazljivi, saj so skale krušljive in polne drsečega peska. Glinščica je predvsem pod slapom polna tolmunov in tolmunčkov, ki jih je voda izdolbla v kraška tla.

Glinščica pa je tudi v poletnih mesecih (kadar ne presahne) zelo osvežilna reka (potok), saj naj bi po pripovedovanju domačinov, tudi v najbolj vročih dneh, ko je v soteski prek 40°C, imela manj, kot 16°C.

Že kmalu po razglediščih za slap Supet pa bomo nad potjo zagledlai cerkvico Marije na Pečinah, ki naj bi tu stala že od 13. stoletja, oz. takrat je bila prvič omenjena v pisnih virih. Vzpon do cerkvice lahko opravite po nemarkirani poti, ki pa je malce strmejša, v kolikor pa imate rajši zmeren naklon pa po poti nadaljujte še kakšnih 100m, nato pa vas bodo table povabile na položnejši vzpon.

Soteska (struga) se po slapu še nekajkrat zoža v pravcata korita, a le-ta ne boste videli, v kolikor boste hodili po markirani poti, sam sem se kmalu po tem, ko sem se od cerkvice spustil do poti, ki vodi skozi dolino, skozi “gozdiček” spustil do struge in pot ob njej nadaljeval skoraj do vasice Zgornji Konec, ko so me stezice ponovno pripeljale do markirane poti.

Pred in v vasici Zgorni Konec lahko občudujemo še ostanke Rimljanskega vodovoda, ki naj bi deloval vse do 18. stoletja, do danes pa naj bi bilo ohranjenega le okoli 300 metrov od nekdanjih 14 kilometrov.

V kolikor ste prišli na krajšega izmed obeh krogov, pred prečkanjem reke zavite desno proti planinski koči, od koder vas bo pot peljala proti trasi nekdanje železnice in zaključku pohajkovanja po dolini Glinščice. V kolikor pa se želite sporehoditi še skozi Boljunec, pa kar po cesti naprej.

V Boljuncu, na trgu, se usmerimo desno po eni izmed ulic, ki nas kmalu pripelje do križišča z glavno cesto, kjer je postavljen spomenik iz časov po 2. Svetovni vojni. Tu prečkamo cesto in se napotimo za rdečimi smerokazi (Beljunec). Ko nas smerokazi pripeljejo do roba vasi pa ne nadaljujemo levo v smeri smerokazov, ampak jo urežemo kar naravnost na makadamsko potko-cesto in nato proti Borštu, ki ga vidimo sredi pobočja na desni.

Ob koncu vasi Boršt ponovno pridemo na traso nekdanje železnice, ki ji sledimo vse do našega izhodišča. Pot se sicer zelo zložno vzpenja in nas kmalu ponovno pripelje v strma pobočja Glinščice, kjer se nam začenjajo odpirati pogledi proti Trstu, pa tudi Kopru in seveda v dolino Glinščice.

Ferata nad dolino Glinščice

Nad dolino Glinščice so v razpotegnjeni steni tik pod vrhom doline postavljene tri ferate, ena dalša in dve krajši. Prvo, daljšo in drugo, ali tretjo je smiselno povezati v en obisk, oz. eno prečenje celotne stene, med tem, ko lahko eno od krajših dveh, ki si jo ne izberete za prečenje, pustite za naslednjič.

Izhodišče za ferato leži na lepo urejenem parkirišču tik za vasjo Jezero (iz smeri Krvavi potok), ob krasnem razgledišču, ki je postavljeno nad prepadno steno impresivne doline.

Več o ferati pa si preberite na povezavi.

Plezališče v Glinščici

Več kmalu…

S kolesom od Kozine do Trsta

Več kmalu…

Zaključek

Celoten daljši krog je dolg okoli 10 kilometrov in vam bo ob zmernem tempu vzel okoli 3 ure. Svetujem vam, da obisk Glinšlice načrtujete izven poletne sezone, saj zna biti poleti v dolini, kot v kotlu.

Želim vam lep dan še naprej in pojdimo Vnaravo!