Trenutno sedim v svojem udobnem naslonjaču v dnevni sobi in razmišljam kako bi začel blog, ki bo govoril o nekoliko drugačnih idejah za izlete v naši najbolj gorati regiji, ki je hkrati tudi regija, ki ponuja obiskovalcem največ možnosti za najrazličnejše izlete v naravo. Praktično imamo na Gorenjskem neomejeno število možnosti za družinske izlete, pa za izlete v sredogorje in seveda tudi visokogorje. A vseeno nam tudi, ko se odpravimo v del Slovenije, kjer izvira naša najdaljša reka, kdaj pa kdaj zmanjka idej in se vprašamo kam na enodnevni izlet na Gorenjskem?
Danes se bomo sprehodili po Gorenjski od Besnice preko Krope, Begunj in vse do doline Završnice. Ogledali si bomo 3 čudovite slapove, 2 ostanka gradov, eno najbolj zgodovinskih mest v Sloveniji in prekrasno dolino v pogorju Karavank. Vse destinacije je moč združiti v enodneven izlet, lahko pa si traso prilagodite in skrajšate/podalšate po svojih željah.
Izleti na Gorenjskem:
- Slap Šum
- Razgledni “pomol” nad Kropo
- Kropa
- Lipniški grad
- Grad Kamen
- Slap pod Kurico
- Slap Hudič babo pere
V kolikor iščete še druge ideje za izlete v tem delu Slovenije, vam predlagam, da si preberete članke z naslovi Mojstrana in Vrata, Kam v Bohinju, Jezersko, izlet v naravo, Nedeljski izleti v naravo, Bled, Kranjska gora izleti in pa poglejte si kategorijo Visokogorje.
Zemljevid poti od izvoza iz avtoceste za Kranj
1. Slap Šum
- Čas hoje: 10 minut
- Zahtevnost poti: lahka
- Izhodišče: parkirišče pri koči (46.2706, 14.2693)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Vstopnina: brezplačno
- Parkirnina: brezplačno
V kolikor niste doma v okolici Kranja, ali pa ste kurir pri hitri pošti, potem je zelo verjetno, da ceste od Kranja proti Besnici ne poznate. Po naključju na to cesto človek ne zaide, saj je precej oddaljena od klasičnih povezovalnih cest proti notranjosti Gorenjske. Prav zaradi tega imam tako rad raziskovanje Slovenije, da širim svoja obzorja, spoznavam nove ceste, kraje, naravne in kulturne lepote, ljudi…
V Kranju se mimo skakalnega centra zapeljemo po cesti proti krajevni skupnosti Besnica, bolj natančno proti Novi vasi, kjer vas bo velika tabla z napisom slap Šum usmerila desno med hiše. po okoli 100 metrih boste prišli do konca asfaltirane ceste, še nekaj 10 metrov nižje pa vas bo smerokaz povabil v levo. Svoje vozilo pustile za ovinkom, kjer je urejeno manjše parkirišče.
Od mesta, kjer boste parkirali, pa do slapu imate le kakšnih 5 minut sprehoda. Pohvaliti moram domačine, saj imajo vse skupaj zelo zgledno urejeno. Pred spustom v sotesko vas pričaka tabla z bogatim opisom slapu in potoka Nemiljščica. Slap je visok 25 metrov in je eden večjih slapov zunaj Alpskega sveta. Povirje potoka Nemiljščica se nahaja vzhodno od Jelovice, mogočne planote, ki sega skoraj od Bleda pa do Kranja. Na tabli sicer piše, da je to največji potočni slap v Sloveniji, česar pa ne razumem povsem, saj vem za ogromno število slapov, ki so višji od 25 metrov in jih ustvarjajo potoki.
Vam bo pa že zelo kmalu jasno, od kod slapu njegovo ime. Njegov šum se sliši že od daleč. Pot je zelo lepo urejena in zavarovana. Preden se spustiš v sotesko, si človek sploh ne predstavlja, da nas tu sredi gozda lahko čaka takšno presenečenje. Slap je precej vodnat, tudi v sušnem obdobju, le voda ni tako čista, kot sem jo navajen ob podobno lepih slapovih.
Ob povratku na glavno cesto, se usmerimo desno proti Kropi. Po nekaj kilometrih vožnje se bomo začeli strmeje vzpenjati po pobočju Jelovice in kmalu se bomo priključili cesti, ki nas bi levo zapeljala do Dražguš, a mi se bomo usmerili desno, kjer bomo že kmalu uzrli čudovito cerkvico na koncu “pomola”.
2. Razgledni “pomol” nad Kropo
- Čas hoje: 10 minut
- Zahtevnost poti: lahka
- Izhodišče: parkirišče pri koči (46.2740, 14.2080)
- Priporočena obutev: skoraj da vseeno
- Primerno za psa: Da
Cerkev Svetega Primoža stoji na prekrasni razgledni točki, na nekakšnem pomolu, ki se drži Jelovice in se na koncu spušča proti dolinam. Prav neverjetno je, kako ima takšen “kucelj” lahko tako fantastično lepe razglede.
Že sama pot proti cerkvi je čudovita, sprehodimo se namreč mimo ogromne lipe, ki nam sprva zastira pogled na cerkev, a bližje, ko smo, lepši je pogled na cerkev, ki je v času turških vpadov na naše ozemlje, služila, kot točka, s katere so opozarjali ljudi na bližajočo se nevarnost. Točka je namreč vidna praktično s celotne Gorenjske ravnine.
Vkolikor ne poznate vrhov v pogorju Karavank in Kamniško- Savinjskih Alp, vam bo v pomoč velika panoramska tabla, kjer so označeni vsi vrhovi, ki jih je moč občudovati na drugem koncu Gorenjske ravnine. Občudujemo lahko vse vrhove od Golice pa do smučišča Krvavec. Zares izjemna panorama. Tudi pogled na drugo stran je zelo lep, a vseeno se ne morem primerjati s pogledom proti severu.
3. Kropa
Le nekaj kilometrov naprej od cerkve Svetega Primoža pa nas čaka ena od najbolj zanimivih in zgodovinskih vasic v Slovneiji. Kropa s svojim starim mestnim jedrom nas namreč preseli v čas ko je v tej dolini cvetela kovaška obrt. V zgornjem starem delu naselja prevladujejo hiše, ki so bila zgrajena v 17., 18. in 19. stoletju.
Ob vhodu v vas nas na razgledni točki pričaka podoba zmaja, ki je nekakšen simbol kovaške obrti v Kropi. Nekaj 10 metrov nižje pa nas pozdravi Slovenska peč, arheološka najdba iz 13. stoletja, ki je potrdila govorice, da je železarstvo v teh koncih živelo že pred časom Krope, kot jo poznamo danes. Slovenska peč je namreč edinstveni primerek peči, ki so jo uporabljali tukajšni prebivalci za predelovanje železove rude v železo.
Predlagam vam, da se v Kropi ustavite, parkirate svoje vozilo in se po vasi sprehodite. Si ogledate znamenitosti, uživate v kovaških mojstrovinah, ki jih je moč občudovati na vsakem koraku. Na desnem bregu Kroparice boste v Klinarjevi hiši, zgrajeni že v 17. stoletju, našli kovaški muzej, v katerem se boste sprehodili po neverjetni zgodovini tega kraja.
Sam sem fasciniran nad tem, kako so bili naši predniki delavni. Kovači v Kropi so namreč delali cele dneve, 6 dni v tednu, proste so imeli le nedelje in cerkvene praznike. Pa vedeti je treba, da to niso bili bogataši, ampak so s takim načinom dela ravno shajali in preživljali družine.
Na vrhuncu moči kovaštva v Kropi, so kroparji svoje izdelke (predvsem žeblje), preko Jelovice, Žirov izvažali celo v Benečijo. Kroparski žeblji, so bili namreč po svoji kvaliteti poznani daleč na okoli. In glede na to, da je žebelj izdelek, ki smo jih v zgodovini človeštva proizvedli največ, si lahko mislimo, da je posel dobro cvetel.
Danes v Kropi najdemo samo še ostanke nekdaj cvetoče industrije. V naselju je aktivno še umetniško kovaštvo, kjer izdelujejo najrazličnejše kovane izdelke po naročilu.
4. Lipniški grad
No ja, če sem čisto pošten je to bolj podobno kamniti razvalini, kot pa gradu, a vseeno, tisti ki ste ljubitelji gradov, se boste zagotovo tudi na tej razvalini ustavili. Lipniški grad je sicer nekdanji grad Celjskih grofov in je bil eden od gradov, ki ga je imela ta plemiška rodbina na Gorenjskem. Z gradovi so namreč ščitili pomembne trgovske poti, ki so potekale tod mimo.
Grad je stal na lepo razgledni vzpetini nad vasjo Lipnica, na poti od Krope proti Radovljici. S ceste je grad komaj še opazen, pa še to, če veste kam gledati in kaj iskati. Zato bo najboljše, če v googlov zemljevid vtipkate koordinate in prijazna gospodična vas bo usmerila v pravo smer.
Kot rečeno, od gradu je ostalo bolj malo, nekaj sten in obzidje. V poletnem času za urejenost objekta skrbijo koze, ki vsaj za silo prikrajšajo vse podrastje, tako da se lahko sprehodite po nekdanji utrdbi. Na nasprotni strani od vzoda v obzidje je postavljena tudi info tabla, na kateri je napisanih nekaj podrobnosti o nekdanjem lepotcu.
A poleg tega na griču ni kaj dosit za videti, tako da če niste prav strastni ljubitelji gradov in zgodovine, vam predlagam, da to točko spustite in dodatno uro čas preživite naprimer ob jezeru v dolini Završnice, kjer bomo končali današnje potepanje.
Sam sem izlet nadaljeval do sotočja Save Bohinjke in Dolinke, a je do sotočja praktično nemogoče priti, ker do tja ne vodi nobena pot, okoli in okoli pa so zasebna zamljišča, preko katerih je dostop prepovedan. Sam sem skočil preko enega od zemljišč do sotočja in moram priznati, da je sotočje lepo, urejeno, trava pokošena, tudi nekaj zelo zanimivih prostorčkov za namakanje v vodi in preživljanje sončnih dni z družino in prijatelji…
5. Grad Kamen
V nasprotju z Lipniškim gradom, pa je grad Kamen še v precej solidnem stanju. Tudi to je bil grad rodbine Celjskih grofov. Izmed vseh gradov, ki so jih imeli na Slovenskem je bil to eden od njihovih največjih. Grad je zares mogočen. Kot vsi gradovi, ima tudi ta zelo strateško lego in čudovit razgled.
Grad leži na začetku doline Drage, oz. ob koncu Begunj na Gorenjskem. Neverjetne vasice, ki nam je dala enega od naših ponosov Elan in predvsem brata Avsenik, ki sta Slovensko glasbo ponesla po celem svetu. v Begunjah si lahko ogledate tudi muzej, ki je posvečen bratoma Avsenik.
Grad Kamen si je moč ogledati praktično v celoti, nekaj prostorov je obnovljenih in prikazujejo kakšna je bila ta mogočna stavba v časih vitezov in grajske gospode. Grad je znan tudi po tem, da je tu umrl eden od cejskih grofov, in sicer Herman II, ki je bil baje tako debel, da je med ježo padel s konja in si zlomil tilnik.
Iz vzhodne strani Begunjščice pa se bomo kar skozi vasice pod njo podali v dolino Završnice, na njen zahodni del, kjer bomo obiskali še dva čudovita slapova in akumulacijsko jezero.
Završnica
Dolina Završnice je ena od dolin v Karavankah, ki je najbolj priljubljena, kot izhodišče za naskok na okoliške vrhove, poleg tega pa je to zelo priljubljeno pribežališče za okolišče prebivalce skozi celotno leto. To je tudi dolina, ki jo obkrožajo najvišji vrhovi tega gorovja. Na severu se dviguje najvišji vrh Karavank, Stol (2235m), na jugo-vzhodu leži Begunjščica (2060m), na vzhodu pa Vrtača (2181m). (ob kliku na povezave, si lahko več preberete o vzponih na omenjene vrhove).
Danes se mi ne bomo podali prav visoko, ostali bomo precej bilzu jezera in glavne ceste, ki vodi proti Smokuški planini in koči pri izviru Završnice. Ta koča le okoli 15 mint oddaljena tudi od koče na Zelenici.
Poleg daljših in krajših sprehodov pa lahko na Završnici uživate tudi v igranju malega nogometa, odbojke in tenisa na mivki, na voljo vam je nekaj prostorov, kjer lahko ob predhodni rezervaciji uživate v pikniku, seveda se je mogoče v jezeru tudi ohladiti.
6. Slap pod Kurico
- Čas vzpona: 15 minut
- Zahtevnost poti: lahka
- Izhodišče: parkirišče pri jezeru (46.4073, 14.1475)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Vstopnina: brezplačno
- Parkirnina: brezplačno
Za naskok na oba slapova bo najboljše, če svoj avto pustite na parkirišču ob jezeru. Od tam pa se peš podate po makadamski cesti, okoli 500 metrov višje od konca jezera, boste prišli do trafo postaje (električna postaja) na levi strani ceste. Okoli 50 metrov prej, vas v gozd popelje manjša cesta, oz. vlaka, ki se bo kmalu spremenila v stezico in le-ta vas bo višje pripeljala do slapu.
Potka ni označena in je brez usmerjevalnih tabel. Pot sledi strugi kakšnih 300 metrov, do precej visoke previsne stene, preko katere pada slap pod Kurico. Slap je najbojše obiskati v času jesenskega deževja, ali pa v pomladanskem času, ko se topi sneg na Stolu. Takrat je slap lep in vodnat, v času poletne in zimske suše, pa boste lahko na mestu, kjer bi moral biti slap, občudovali le vlažne skale in morda kakšen curek vode.
Stena preko katere pada voda je visoka okoli 20 metrov in v kolikor je slap vodnat, vam ogled slapu priporočam. Tu verjetno nikoli ne boste naleteli na posebno gnečo, kar je super podatek, če želite uživati v zvokih narave in dobri družbi samega sebe, ali boljše polovice.
7. Slap Hudič babo pere
- Čas vzpona: 20 minut
- Zahtevnost poti: lahka
- Izhodišče: parkirišče pri jezeru (46.4073, 14.1475)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Vstopnina: brezplačno
- Parkirnina: brezplačno
Kakšnih 400 metrov nižje, malce preden pridete do jezera, pa boste na levi strani ceste (v snemi navzgor) opazili tablo, ki vas vabi h ogledu slapu z verjetno najbolj zanimivim imenom nasploh. Slap Hudič babo pere je od ceste oddaljen okoli 15 minut hoje in prav tako, kot tisti pod Kurico pada preko skalnate police, le da je ta še nekoliko višji in tudi bolj vodnat.
Slap Hudič babo pere ima vodo skozi celo leto, je pa seveda precej bolj atraktiven v času ko je tod okoli več vode. Slap se najprej preko žleba v ovinku spusti do roba previsa in nato prosto pada okoli 20 metrov globoko, morda še kak meter globje (moja ocena).
Podobno, kot pri slapu Peričnik, se je možno tudi pri Slapu hudič babo pere za njim, oz. pod njim sprehoditi, vsaj v času, ko ni pretirano veliko vode. Do slapu vodi zelo lepo urejena peš pot, tako da se lahko vzpona lotite tudi tisti, ki ne marate hoje po strmih gozdnatih brezpotjih.
Zaključek
Verjetno se boste strinjali, da je današnji izlet po Gorenjski malce drugačen, kot smo jih vajeni. Tudi če na “meniju” nimamo bleda, Bohinja, Kranjske gore in drugih biserov pod našimi Alpami, pa nam ta konec Slovenije vseeno ponuja izjemne destinacije za čudovite družinske izlete. Zato vas vabim, da se podate na raziskovanje malce manj obleganih destinacij na sončni strani Alp.
V kolikor pa vseeno bolj uživate v tistih tradicionalnih turističnih destinacijah pa tudi prav, na naši strani je poskrbljeno za vse. Važno je, da se imamo dobro in da gremo Vnaravo!