Krnsko pogorje je poznano predvsem po njegovem najvišjem vrhu Krnu, pa seveda po največjem visokogorskem jezeru pri nas, ostankih iz Soške fronte, malce manj ga poznamo po ostalih dveh jezerih, po fantastičnih poteh, ki so jih pred več kot 100 leti po vrhvoih in tik pod njimi razpredli avstro-ogrski in italijanski vojaki.
Prav pohod po teh poteh, po ostankih ene od največjih front v zgodivoni človeštva še dan danes, po več kot 100 letih buri domišlijo pohodnikov, ki se povzpnejo v Krnsko pogorje. Vojaške poti so razpredene praktično po vseh kotičkih tega pogorja, na grebenu Krnčice in Srednjega vrha pa se italijanski položaji niso premaknili praktično vseh 885 dni, kolikor je trajala fronta od Rombona pa do Jadranskega morja.

V tokratnem videu sem za svoje izhodišče izbral prekrasen plato Drežnice, ki se nahaja neposredno pod 2244 metrov visokim Krnom. Bolj natančno, zapeljal sem se do Drežniških Raven in od tam nadaljeval pot proti planini Zapleč, tam pa sem se usmeril v desno proti Vratom in Krnčici.
Od planine proti Vratom in tudi naprej proti Krnčici in Srednjemu vrhu pelje čudovita mulatjera, ki je sicer na travnatem pobočju malce zaraščena, na vrhu grebena pa se sprehajamo po pravi pravcati “avtocesti”, lepi in široki poti, speljani tik pod grebenom. Pot spremljajo zares številni ostanki objektov, ki jih je italijanska vojska tu postavila med 1. Svetovno vojno.

Greben nam ponuja čudovite razglede na vse strani neba, na severu se nam ponuja Triglav, v isti smeri pa bomo tam okoli Srednjega vrha lahko občudovali tud Krnsko jezero. Če pogled obračamo proti zahodu, boste lahko uzrli Vse najvišje vrhove Slovenije, od Škrlatice, Razorja, Jalovca, Mangarta, nad Bovcem imamo kot na dlani mogočno Kaninsko pogorje, nato pa kakšnih 1000 metrov nižje grebene Polovnika, Stola, Matajurja in Kolovrata. Za slednjima bomo v lepem in čistem ozračju lahko videli odsev Jadranskega morja. Na vzhodu se nam pogled ustavi na mogočni steni Krna, vidimo pa še Batognico, Vrh nad Peski in še ostale vrhove v skupini Krnskega pogorja.

Pot sem nato po markirani in dobro označeni poti nadaljeval iz Srednjega vrha proti sedlu Krnska škrbina, ki leži med Batognico in Krnom. Od sedla nas do vrha Krna loči še okoli 200 višinskih metrov vzpona po travnatem pobočju.
Vrh Krna nas navduši z enim najlepših razgledov kar jih je moč videti pri nas. Vidimo praktično celotne Julijce, na drugi strani pa Padsko nižino, morje, Trnovsko planoto… Veličastno!

Spust proti Drežnici sem opravil po pohodni poti, ki je po večini speljana po nekdanji vojaški mulatjeri. Celotna tura nas praktično ves čas razvaja z izjemno naravo, številnimi cvetlicami, pa neverjetnimi razgledi, v prvem delu pohoda, tja do Krnske škrbine, pa boste lahko uživali tudi v miru in samoti.
Za zaključek sem se sprehodil še do razgledišča Male skale, ustavil in osvežil pa sem se še pri slapu Krampež in Supot.

Pot je tehnično enostavna in primerna za vse, ki imate dovolj kondicije za celodnevno potepanje po visokogorju. Na pot se predvsem v poletnih mesecih odpravite dovolj zgodaj, saj so pobočja kjer se večino časa potepamo obrnjena proti jugu.
Še več podrobnosti pa boste videli med ogledom mojega potepanja po zgoraj opisanih poteh.
Podrobnosti o turi:
- Izhodišče: Parkirišče nad Drežniškimi Ravnami
- Nadmorska višina Krna: 2244 m
- Višinski metri: cca 1650 m
- Čas hoje: cca 8 ur
- Zahtevnost: lahka
- GPX poti si lahko prenesete na povezavi