Ferata v Bohinju – Kamin široka polica

Ferata Kamin široka polica

Ferata Kamin široka polica se mi je zelo dobro vtisnila v spomin, saj sva jo s Suzano želela “napasti” v zgodnjih jutranjih urah, še preden se v steno nad Savo Bohinjko vpre septembersko sonce. A zalomilo se nama je pri lociranju ferate, tudi domačini nama niso bili nevem kako v pomoč, saj so naju (nehote) poslali v napačno smer. Naposled sva ferato Kamin široka polica le našla in jo splezala v sončni pripeki.

Ferati v Bohinju sta sicer dve, tista bolj znana Ožarjeni kamen v Ukancu je zaradi podora trenutno zaprta, ferata Kamin široka polica pa je manj znana ferata, ki jo je tudi sorazmerno težko najti, saj nas iz parkirišča proti izhodišču ferate ne usmeri noben smerokaz. A v kolikor boste prebrali ta članek, z dostopom nebi smeli imeti težav. Sicer pa je Kamin široka polica precej specifična in zahtevna ferata, za katero plezalec potrebuje kar nekaj moči, znanja in vzdržljivosti.

Podnaslovi

Mimogrede, če iščete še druge ideje za ferate v Sloveniji, vam predlagam, da si pogledate vse članke pod kategorijo Ferate, poglejte pa si tudi ideje za izlete, ki sem jih pripravil za vas v okolici Bohinja in Bleda. Povabim pa vas tudi v hribe v okolici Bohinja.

Izhodišče za ferato Kamin široka polica

Kot sem omenil že zgoraj, samega parkirišča, ki bo odskočna deska za vzpon prek varovane plezalne poti, ne bo težko najti. Zapeljati se boste morali do Bohinjske Bistrice in pot nadaljvati proti jezeru, a le do vasi Savica, kjer zavijemo desno v vas, prečkamo Savo Bohinjko in na drugem bregu pustimo svojega jeklenega konjička na urejenem parkirnem prostoru.

Iz parkirišča se bomo po kolesarski in sprehajalni poti usmerili v levo oz. po toku reke navzgor. Čez kakšnih 400 metrov se iz asfaltirane steze odcepi kolovoz, ki prek travnika pelje proti gozdu in skalnatim stenam nad njim. To je prava pot do začetka ferate. Kmalu po tem, ko bomo zapustili kolesarsko pot, bomo na drevesih in skalah opazili rdeče puščice, le-te nas bodo pripeljale pod steno Kamina široke police.

Ob prečkanju gozda je nekajkrat treba biti precej pozoren na puščice, saj se pot zabriše oz. izgubi, a z malo pozornosti in orientacije bo šlo. Priti morate na melišče nad gozdom in tam se bo pot proti začetku ferate ponovno lepše “pokazala”. Strmina tu postaja vedno večja in na primernem mestu bo dobro, da si nadenete varovalni pas in čelado, če to seveda niste storili že pri avtu.

Ferata Kamin široka polica

  • Čas vzpona 1 ura 30 min
  • Zahtevnost vzpona: D/E
  • Izhodišče: Parkirišče ob Savi Bohinjki (46.275, 13.9229)
  • Priporočljiva oprema: plezalna čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, varovalne rokavice
  • Vstopnina: brezplačno
  • Parkirnina: brezplačno

Jeklenica, ki označuje začetek ferate se začne že nekaj metrov pred vstopom v steno, saj je strmina tako velika, da je vzpenjanje s pomočjo jeklenice precej bolj prijetno in seveda tudi varno.

Ob vstopu v skalo človek takoj opazi, da je le-ta precej nestabilna, oz. da je stena krušljiva in da bo plezanja s skalnimi oprimki manj, kot bi si želeli. Podobno, kot krušljiva skala, ki nas spremlja skozi celotno ferato, nas bo spremljala tudi sorazerno tanka jeklenica, oz. bolje rečeno, tanša, kot smo jo navajeni iz večine ferat. Zato je zelo priporočljivo, da imate s seboj zaščitne rokavice. Pa naj si bo to kakršnekoli že uporabljate.

Zaradi dejstva, da je skala zelo krušljiva, je plezanja po jeklenici precej veliko, ker pa je ta zelo tanka, pa je oprijem z njo še toliko večji izziv, kot sicer. Suzana je s seboj imela rokavice, nadela si jih je pribljižno po 1/3 vzpona, sam pa jih nisem imel in ob koncu sva imela oba kar precej lepo ožuljene roke, ona 8 žuljev, jaz pa 4. Seveda je k temu pripomoglo tudi vreme, saj je bilo izjemno vroče in potne roke niso ravno dobrodošle.

Vprašanje koliko žuljev in trpljenja bi bilo potrebno pri Suzani, v kolikor s seboj nebi imela zaščitnih rokavic. Pa da ne bo pomote, njene roke so navajene lopate in podobnih “fitnes” naprav, ki utrjujejo kožo na dlaneh. Zato bi sam, zaščitne rokavice uvrstil kar pod nujno opremo v ferati Kamin šrika polica.

Drugače pa je ferata zelo lepo speljana in plezalcu nudi izjemne razglede na dolino Save Bohinjke, okoliške vasi in greben Črne prsti, ki se dviguje na nasprotnem bregu reke. Velik del poti se vzpenjamo po žlebu, kjer nam bo prav pišlo tudi nekaj gibljivosti v nogah, tako da bodo le-te prenašale večji del naše teže.

Vzpenjanje po jeklenici nam nekajkrat zmotijo tudi manjša drevesa in grmovja, pa tudi zemlja na skalah nam ni prav v veliko pomoč, ko se nam prijema na potne roke.

Pot je praktično ves čas speljana direktno navzgor, stena pa je prek celotnega vzpona, ki traja okoli 60 minut, zelo strma, zato je potrebno kar nekaj moči v rokah, zelo pomagajo pa tudi spretne noge, ki najdejo dovolj prostora za dobre oprijeme.

Glede na vse okoliščine, ki so prisotne v ferati Kamin široka polica, je le-ta po mojem mnenju celo bolj zahtevna, kot nakazuje sama ocena tehnične težavnosti D/E. Slaba skala, tanka jeklenica, zemlja, grmovja, sonce in dolžina vzona bodo verjetno zelo dobra preizkušnja za vse ljubitelje vzpenjanja ob jeklenici.

Spust proti avtu

Vrh ferate je poraščen s travo in nudi prijetno okolje, za posedanje in uživanje v razgledu, ter debato o pravkar premagani smeri. Podobno, kot pot do začetka ferate, je tudi pod od konca ferate pa do markirane poti manjša uganka. Sprva se nakazune nekakšna potka, a se le-ta spotoma izgubi… V kolikor boste šli proti notranjosti planote, boste pršli do markirane steze, ki pelje na Rudnico. Po tej stezi se usmerite desno in kmalu boste prišli na jaso, kjer je razpotje in tudi tam se držite desno. Prijetna planinska pot vas bo po okoli 20ih minutah pripeljala v dolino.

Do ravnine boste prišli med hišami, kakšnih 100 metrov nižje od parkirišča.

Vzpon na Rudnico

  • Višina: 946 metrov
  • Čas vzpona: 1 ura 20 min
  • Zahtevnost hoje: Lahka označena pot
  • Izhodišče: Parkirišče ob Savi Bohinjki (46.275, 13.9229)
  • Priporočjiva oprema: Pohodne palice
  • Primerno za psa: da

Kot sem omenil že v uvodu, sva s mojo lepšo polovico v dolino Save Bohinjke prišla precej zgodaj, presenečena, ker na parkirišču ni bilo nobene table, sva za smer vprašala gospo, ki se je ravno odpravljala na jutranji vzpon na Rudnico. Gospa ferate ni poznala, a je poklicala prijateljico, ki nas je potem usmerila v napačno smer, oz. smo mi njena navodila razumeli napak…

Kakorkoli že, ker je vse za nekaj dobro, sva se s Suzano pred ferato še dodobra ogrela in se po poti, kjer se sicer spuščamo iz vrha ferate v dolino, povzpela na planotast vrh, ki najvišje sega 946 metrov nad morje in nam ponuja prekrasen razgled na Srednjo vas in večji del Zgornje doline, Pokljuko in gore proti Triglavu.

Pred samim vrhom nam pot sicer ponudi še 2 čudoviti razgledni točki, eno s pogledom na jezero in Komno, ter drugo s pogledom na Spodnjo dolino, Bohinjsko bistrico in gore nad njo. V dolino sva se nato spustila po levi strani, tako da sva kljub temu, da sva zgrešila vstop v ferato naredila čudovito krožno turo na Rudnico, ki je tudi eden izmed vrhov v Bohinjski transferzali.

Zaključek

Bohinj z okolico je zares raj na zemlji in kot sem omenil že v nekaj blogih, mi je ta konec Slovenije, poleg Bovca z okolico najlepši in v teh krajih najbolj uživam. Bohinj nam ponuja vse kar ljubitelj aktivnega načina življenja potrebuje za sprostitev in počitek.

Neglede na to, po kaj greste v Bohinj imejte se lepo in pojdite Vnaravo!

Dodaj odgovor