Ferati Hvadnik in Jerman v Gozd Martuljku
Med tednom večina ljubiteljev hribolazenja in nasploh potikanja po naravi za svojo “dozo” narave izkorišča hribčke in vzpetine v bližini svojega doma. Za kakšne zaresne vzpone navadno ni pravega časa, vsaj večino leta, saj so dnevi enostavno prekratki. A k sreči je v Sloveniji vedno večje število športnih ferat, oz. varovanih plezalnih poti, ki so tudi vedno bolj priljubljene oblike rekreacije in druženja v popoldnevih med delovnimi tedni. Ker stvari, ki jih pišem, tudi živim, vam bom v spodnjem članku podal izkušnjo popoldanskega skoka do Gozd Martuljka in obiska obeh tamkajšnjih ferat, ferate Hvadnik in Jerman.
Ferati Hvadnik in Jerman sta eni starejših športnih ferat pri nas in posledično tudi med najbolj poznanimi. Med seboj se obe ferati precej razlikujeta, Hvadnik je ferata, ki je primerna praktično za vsakega normalno gibalno sposobnega človeka (moje mnenje), med tem, ko je ferata Jerman malce bolj zahtevna, tako v tehnično- fizičnem, kot tudi mentalnem smislu, je to povsem drug zalogaj, še posebaj, če imate težave z višino. Pa poglejmo malce bolj podrobno vse skupaj.
Vsebina:
Mimogrede, na blogu lahko najdete številne ideje za izlete v tem delu Slovenije. Na naslovih Mojstrana in Vrata, Kam v Bohinju, Jezersko, izlet v naravo, Nedeljski izleti v naravo, Bled, Kranjska gora izleti in Kam na izlet na Gorenjskem boste našli ogromno idej za lažje, družinske izlete, v kolikor pa vas vleče v hribe, pa si poglejte kategorijo Visokogorje.
Ferata Hvadnik
- Izhodišče: Gozd Martuljek (46.4849, 13.8435)
- Višinska razlika: 170 metrov
- Čas vzpona: 1 ura 20 min
- Zahtevnost ferate: B/C
- Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev, čelada, komplet za samovarovanje
Za enkrat še nisem obiskal vseh športnih ferat v Sloveniji in glede na to, da se delajo vedno nove in nove, tudi vprašanje, če jih kdaj bom. A neglede na to, lahko s precej veliko gotovostjo trdim, da je ferata, ki je speljana po soteski potoka Hvadnik ena najlepših pri nas. S pomočjo jeklenice in nekaj klinov, ter skob, nas ferata popelje v sicer zelo težko prehodno sotesko, kjer lahko občudujemo številne slapiče, brzice, tolmunčke in ostale čudovite stvaritve, ki jih je v skalah pustila neizmerna vstrajnost tekoče vode.
Izhodišče za obe ferati v Gozd Martuljku je enako. Avto lahko pustimo ob cesti, ki nas pelje proti Srednjem vrhu, ali pa z glavne ceste zavijete že izvoz prej (gledano iz smeri Jesenic). Najboljše je, da se pri avtu že povsem opremimo, oblečemo varovalni pas in se sprehodimo skozi naselje (5min) proti vstopu v sotesko Hvadnik.
Pot do soteske je lepo označena in jo boste našli brez težav, neglede na to na katerem parkirišču boste pustili svoje vozilo. Ob vstopu v sotesko bodite malce bolj pozorni, saj vas bo prava pot kmalu vodila prek potoka na desno stran struge (gledano v smeri toka) in čez kakšno minutko ali dve, boste že pri prvi jeklenici.
Kot pri večini ferat je tudi v Hvadniku začetek precej zahteven (glede na zahtevnost ferate), tako da nam je že zelo hitro lahko jasno, ali je to primerna izbira za naše telesne sposobnosti, ali ne. Vendar, kot sem napisal že zgoraj, Hvadnik je ferata, ki je po mojem mnenju primerna za vse normalno gibalne sposobne posameznike, ki so starejši od 8 let (seveda lahko tudi mlajši).
Sicer pa je pot speljana po kamnitih stenah sorazmerno globoke soteske, med vzpenjanjem po soteski jo bomo s pomočjo jeklenice trikrat prečili, kar je še posebno zanimivo in za vse, ki hoje po jeklenici še niste izkusili, bo doživetje zelo zanimivo. Sicer je pot skozi sotesko odlično speljana in tudi super varovana, je pa vseeno na mestih treba uporabiti nekaj moči v rokah in nogah, da se potegnemo navzgor. Na nekam mestih, pa bo potrebno tudi nekaj zaupanja v svoje telesne sposobnosti oz. natančnost koraka, ko boste morali stopiti prek struge, ali pa prek klinov in skob pod vami pa bo nekaj metrov praznine.
Sicer pa je sprehod skozi sotesko Hvadnik zelo lepo doživetje tudi za vse bolj izkušene hribolazce, plezalce in ostale športne entuziaste. Predvsem je to lahko tudi odlična ideja za team buildinge, razna praznovanja…
Ob koncu ferate se moramo povzpeti še izven soteske, na lepo razgledno mesto, kjer vas čaka klopca in čudovit razgled na Gozd Martuljek in impresivno Špikovo skupino.
Spust proti izhodišču je speljan po gozdu, potka je zelo lepa in ne preveč strma. Ob spuščanju proti dnu se sprehodimo tudi mimo konca Jermanove ferate, ovinek ali dva nižje pa pridemo do razgledišča, kjer je moč občudovati slap v Jermanivi soteski in najtežji del vzpona po Jermanovi ferati. Od tu pa do avta imamo le še kakšnih 5 minut hoje.
Ob našem obisku smo se med spustom iz Hvadnikove ferate, na mestu, kjer smo občudovali slap in opazovali smer ferate, odločili, da “oddelamo” še Jermanovo ferato. V ekipci nas je bilo sicer 5, a Ema se je odločila, da ima za en dan dovolj jeklenic in nas je spremljala in fotografirala iz razglednega mesta. Ostali 4 (Sabina, Ivo, Gregor in moja malenkost) pa smo skočili še na drugi del doživetja ferat v Gozd Martuljku.
Ferata Jerman
- Izhodišče: Gozd Martuljek (46.4849, 13.8435)
- Višinska razlika: 145 metrov
- Čas vzpona: 40 min
- Zahtevnost ferate: D/E
- Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev, čelada, komplet za samovarovanje
Ferata Jerman oz. Jerm’n, kot je povsem pravilo, ima isto izhodišče, kot Hvadnikova ferata, le smerokazi nas iz parkirišča usmerijo v drugo smer, proti Srednjemu vrhu. Po okoli 5ih minutah sprehoda, nas pred prečkanjem potoka usmerjevalne table povabijo v akcijo! Ni nam treba hoditi prav daleč, da se pred nami pojavi navpična stena, ki služi, kot ogrevanje pred najtežjim delom druge Martuljške ferate.
V kolikor vam je že prvi vzpon (D težavnost) pobral preveč moči in poguma, se lahko na koncu te okoli 12 metrov visoke skalne stene usmerite v desno in zaključite z vzponom, v koliko pa ste se ravno dobro segreli, pa vas jeklenice povabijo v levo, proti precej glasnemu bučanju potoka. Za ovinkom se nam odpre lep pogled na okoli 14 metrov visok Jermanov slap. Po Jeklenici se premaknemo na desno stran potoka, kjer se začne najtežji del Jermanove ferate.
Vzpon po navpični, precej gladki steni je označen s težavnostjo E/D. Naravnih, skalnatih oprimkov je zelo malo, oz. praktično jih ni, tako si pri plezanju in vlečenju z rokama več ali manj pomagamo z jeklenico in skoblami. Le-te so precej redke in zato je vzpenjanje po steni ocenjeno s takšno oceno.
Na vrhu stene se ferata usmeri v desno in nas popelje nad slap in v sotesko. Tu se težavnost ferate za nekaj minut “umiri”, a zaključek je povovno precej pester. Zelo podoben, kot sam vstop v ferato, moramo tudi ob koncu s pomočjo skob preplezati okoli 10 metrov visoko navpično steno, ki nas pripelje do konca ferate in čudovitega razgleda na naselje pod nami in vrhove na drugi strani Savske doline.
Nekaj metrov višje se naša pot priključi spustu iz Hvadnikove ferate in po že znani poti se spustimo proti izhodišču…
Izposoja varovalne opreme
Predvsem v zadnjih nekaj letih se je “količina” gorniške opreme, ki jo ima v lasti vsak posazmeznik precej povečala. Še pred nekaj leti praktično nihče ni imal cepina in derez, danes je prav lepo videti koliko planincev se pozimi po gorah giblje s pomočjo potrebne opreme, vprašanje je le, ali znajo vsi to opremo tudi pravilno uporabljati, a to je že druga zgodba.
Podobno je z varovalno opremo za plezanje in samovarovanje v zelo zahtevnih pohodniških poteh in feratah. Zares veliko ljudi poseduje svoj varovalni pas in samovarovalni komplet, oz. popkovino. A še vedno je veliko ljudi, ki bi radi preizkusili ferato na svoji koži in se šele nato odločili za nakup opreme, kar je zelo smiselno.
Ob našem obisku ferat v Gozd Martuljku, so si Gregor, Ema in Sabina zaželeli prvega soočenja s “feratanjem”. Seveda so si opremo izposodili. Glede na to, da smo prihajali iz Ljubljanske strani je bila najbolj logična in najhitrejša izbira, da si opremo izposodimo v Mojstrani v muzeju posvečenem slovenskemu planinstvu. V kolikor si boste opremo izposodili 1x, vas bo to prišlo 15€ (varovalni pas, popkovina in čelada), v kolikor boste stvar vzljubili, pa je zelo smiselno kupiti svojo opremo, saj boste ob recimo 10ih obiskih ferat za izposojo že zapravili več, kot bi za nakup svoje opreme.
Ostale ferate v bližini
V sami bližini Gozd Martuljka sta še 2 ferati in sicer v Mojstrani. Tudi te dve plezalni varovani poti sem na tem blogu že opisal, več o njiju si preberite v blogu Vrata in Mojstrana. Drugače pa so na Gorenjskem ferate še v Bohinju, pa na Zelenici in na Jezerskem, malce prek meje pa se lahko povzpnete še na Mangart.
Tudi ostali deli Slovenije za gorenjsci ne zaostajajo prav veliko, tako da lahko v faratah uživate tudi na Primorskem, v Vipavi, pa v Zasavju (2 ferati) in na Koroškem, kjer sta najbolj sveži ferati pri nas. V feratanju pa lahko uživate še na Štajerskem (Boč in Vinska gora).
Zaključek
Priljubljenost ferat je podobno, kot priljubljenost hribolazenja v velikem vzponu, zato lahko pričakujemo, da bomo v prihajajočih letih, poleg ferat, ki jih imamo danes, zagotovo dobili še nekaj takšnih poti. Predvsem je računati, da bodo severni primorci izkoristili potencial, ki jim ga ponujajo njihovi hribi in doline…
Verjamem, da boste v obeh opisanih feratah zelo uživali, pa ne samo prvič. Sam sem v obeh feratah bolj užival ob drugem obisku, tako da se jih splača obiskati tudi večkrat. Predvsem pa si vzemite čas in uživajte v čudoviti naravi in razgledih.
Želim vam lep dan še naprej in pojdite Vnaravo!
