Goričko znamenitosti
Goričko je verjetno del Slovenije, kamor večina Slovencev zaide najbolj poredko. Morda lahko Goričkemu ob bok postavimo še nekatere “odmaknjene” dele Slovenije, a dejstvo je, da povprečen Slovenec zelo slabo pozna ta skrajno severo/vzhodni del našega ozemlja. Da ne bo pomote, tudi sam se štejem v del ljudi, ki Goričko ne poznamo prav dobro, vsaj ne do pred kratkim, ko sva s punco raziskala znamenitosti Goričkega.
Goričko je pokrajina na severnem delu Prekmurja, posejana je z grički, po katerih je pokrajina dobila tudi svoje ime. Najvišji vrh Goričkega, Sotinski breg je visok 418 metrov, poleg njega si bomo ogledali še le 2 metra nižji sosednji Serdiški breg, vzpeli se bomo še na tromejo s sosednjima Madžarsko in Avstrijo, občudovali največji grad v Sloveniji, ogledali si bomo 700 let star kostanj, obiskali Slatinski vrelec in se sprehodili ob Ledavskem jezeru.
Območje goričkega se razteza na območju 11ih občin in med grički, ki so po večini poraščeni z gozdom, travniki in vinogradi pade najmanjša količina padavin v celotni Sloveniji. Zemlja je v tem delu Slovenije precej kisla, zato je bolj, kot za poljedelstvo primerna za sadjarstvo in vinogradništvo. Me je pa Goriško prijetno presenetilo s številnimi starimi javnimi razsvetljavami tudi v manjših vaseh, tega od pokrajine, ki v preteklostni ni slovela po veliki blaginiji zares nisem pričakoval.
Kam na izlet na Goričkem
V kolikor iščete še nekaj idej za izlete na oni strani Mure, vam predlagam, da si preberete članek za naslovom Kam v Prekmurju. Številne ideje za družinske izlete pa najdete tudi v člankih z naslovi Kam na izlet z otroci, Izlet po Slovenski Istri, ter Goriških brdih, Kam na Gorenjskem in Izlet v Belo krajino.
1. Ledavsko jezero
Ledavsko jezero je jezero, ki je nastalo v 70ih letih prejšnega stoletja. Zaradi nevarnosti poplav so zajezili največjo reko v Goričkem, saj je ta nekaj let poprej zalila Mursko Soboto, tako da je bilo to mesto okoli pol metra pod vodo. Kot odgovor na to nevšečnost so leta 1975 zgradili akumulacijsko jezero, ki danes ščiti ravninski del Prekmurja pred podobnimi naravnimi nesrečami.
V povprečju se jezero razteza na 130 hektarjih, ob deževnih obdobjih pa se napolni do dobrih 200 hektarjev. Dno jezera je muljasto in tudi na pogled voda ni prav čista. Ta naj tudi nebi bila primerna za kopanje, saj se v reko Ledavo izpirajo številne nečistoče, kot so fitofarmacevtska sredstva in umetna gnojila, ki jih na svojih njivah in sadovnjakih uporabljajo kmetje. Ob tem pa reka v jezero prinaša tudi velike količina mulja in posledično je jezero vsako leto bolj plitvo.
Je pa jezero z okolico od nastanka pa do danes postalo pravi raj za številne vrste ptic, dvoživk, rib in žuželk. Številne živalske vrste, ki domujejo v in ob jezeru spadajo na seznam zaščitenih in ogroženih vrst.
Ob jezeru sicer ne boste deležni kakšnih pretresljivih lepot, razgledov… a moje mnenje je, da se je vseeno vredno ob jezeru ustaviti, se ob njem sprehoditi in ga vsaj malce spoznati. Boste pa ob obisku zagotovo srečali nekaj potrpežljivih ribičev, ki namakajo v vodi svoje trnke z upanjem po dobrem ulovu.
2. Slatinski vrelec
Na poti od Ledovskega jezera proti najvišjim točkam Prekmurja se je vredno ustaviti še pri Slatinskem vrelcu. Vrelec se nahaja v naselju Nuskova, oz. na njegovem obrobju. Z glavne ceste vas table povabijo med travnike, na manjše parkirišče, od koder do vrelca vodi stezica ob drevoredu zelo starih vrb. Verjetno za domačine vrelec ni nič zelo posebnega, saj jim je skoraj da že samoumeven, za nas, obiskovalce, ki takšnih izvirov ne vidimo prav pogosto, pa je ogled vrelca zelo zanimivo doživetje.
Voda na plan prihaja iz velikih globin, kjer se pomeša s plini, ki nastajajo ob ohlajanju magme v notranjosti zemlje, plini se navadno dvigujejo ob tektonskih prelomnicah in pogosto naletijo na podzemne vode. Ko se omenjeni plini zmešajo z vodo, voda postane rahlo kisla in kot takšna veliko bolje topi kamenine okoli sebe. Tako v vodo pridejo minerali, ki so značilni za vse mineralne vode, ki jih kupujemo v trgovinah.
Slatinski vrelec je zelo bogat s številnimi minerali in kovinami. Jarek po katerem voda iz vrelca odteka je povsem rjave barve, saj se iz vode izloča železo. Zaradi velike vsebnosti žvepla voda nima prav prijetnega vonja, pravzaprav je vonj zelo neprijeten in razen nekaj požirkov vode nisem mogel piti s kakšnim užitkom. Domačini pa naj bi vodo uživali redno, odlična naj bi bila tudi za zalivanje vrtnin, saj jo zaradi vsebnosti mineralov nekatere rastline prav obožujejo.
3. Serdiški breg
Serdiški breg, ali Rdeči breg je drugi najvišji vrh Goričkega in s tem tudi Prekmurja, dviga se 416 metrov nad morjem in je le dva metgra nižji, kot njegov najvišji sosed, Sotinski breg. Sprva so imeli domačini Serdiški breg za najvišjega tod okoli, a so kasnejše meritve pokazale, da temu vseeno ni tako.
A kljub temu, da je Serdiški breg drugi najvišji vrh Prekmurja, pa se na njem “dogaja” več stvari, kot na najvišjem bregu. Na vrhu je postavljena brunarica TD Rogaševci in društvo naj bi redno prirejalo razna druženja, pohode… Sicer pa so nedaleč stran postavljene tudi antene radioamaterjev.
Z vrha se obiskovalcu odpre lep pogled na gričevnato pokrajino na Slovenski in tudi Avstriski strani meje, ob lepem in čistem vremenu lahko občudujemo razgled vse do Karavank na Koroškem.
4. Sotinsi breg – Prekmurski Triglav
Kot omenjeno že pod prejšnim podnaslovom je Sotinski breg najvišji vrh Goreičkega in tudi Prekmurja. z Višino 418 metrov ta vzpetina ne spominja na najvišje vrhove, ki jih premore naša lepa deželica, a se je tega vrha vseeno prijelo ime Prekmurski Triglav.
Po svoji sestavi, oz. po kameninah je Sotinski breg nekaj posebnega, saj je sestavljen iz paleozitskega skrilavca, ki sicer v tem delu slovenije ni pogost. Pobočja Prekmurskega Triglava so po večini poraščena z gozdovi, na vrhu pa je obširna travnata čistina, ki obiskovalcu omogoča občudovanje Goriškega in Prekmurja. Razgled je precej podoben, kot na sosednem bregu, a tu je na vrhu postavljen okoli 8 metrov visok stolp, ki pričara še nekoliko lepši razgled, predvsem pa bodo fotografije s tega vrha zaradi stolpa lepše, kot s prejšnega.
Če si boste vzeli čas in se po potki sprehodili do bližnjega gozda in se nato držali levo, boste kmalu prišli do vrha opuščenega kamnoloma, tudi tam boste lahko občudovali poglede proti nižjim gričkom te čudovite pokrajine ob Avstrijski in Madžarski meji.
5. Tromeja
Ena od treh tromej, ki jih imamo vzdolž kopenske meje naše Slovenije, se nahaja na gričku, kjer je stičišče s sosednjima državama, Madžarsko in Avstrijo. Do vrha grička nas iz Slovenske smeri vodi več poti, a najbolj priljubljena je pot iz parkirišča pri začetku naravoslovne učne poti. Moram priznati, da sem videl že precej učnih poti, a tako domiselne in tako poučne se ne spomnim.
Do vrha griča je okoli 700 metrov vzpona po gozdni cesti, ki je primerna tudi za kolesarje. Na vrhu stoji obeležje v obliki tristrane piramide, na kateri je vsaka od strani opremljena z grbom države. Poleg tega je Slovenska stran opremljena še z nekaj klopmi za počitek v prijetni senci dreves.
6. Grad Grad
V kolikor bi 100 Slovencev vprašali kje stoji največji grad v Sloveniji, sem skoraj 100%, da bi le 2 ali 3 vedeli pravilni odgovor, pa še ti bi bili verjetno iz Prekmurja. Sicer se v zadnjem času o gradu Grad malce več govori in piše, a do pred kratkem je bil ta grad zame popolna neznaka.
Prvi grad naj bi na tem mestu stal že v 12. stoletju, skozi stoletja se je grad dograjeval in svojo končno velikost dobil nekje v 18. stoletju. Danes naj bi imel grad kar 365 sob, torej eno sobo za vsak dan leta, precej divje! Grad ima po večini 2 do 3 nadstropja, številni prostori pa se skrivajo pod zemljo, kjer so bile zgrajene ječe in delavnice.
Grad je bil do konca 2. svetovne vojne v zasebni lasti in v njegovi notranjosti je bilo ogromno izjemnih umetnin… V času naše bivše države pa je grad več ali manj propadal, a ga k sreči v zadnjih letih pospešeno obnavljajo in na novo spoznavajo.
Grad stoji na zelo močni energetski točki in v notranjosti gradu lahko tudi prepojite svoje telo z energijo, ki jo oddaja zemlja. Na notranjem vrtu je zgrajen tudi globok vodnjak, ki je odigral zelo pomembno vlogo predvsem med obleganji gradu, saj je bil grad samooskrben s pitno vodo.
Danes lahko v gradu tudi prespite, sicer pa tam domujeta Javni zavod Krajinski park Goričko in informacijsko Središče za obiskovalce gradu ter parka Goričko.
Zunaj gradu se lahko sprehodite po čudovitem parku, ki je oblikovan v angleškem stilu in v njem lahko uživate v številnih mogočnih, več 100 let strarih hrastih, bukvah in številnih drugih drevesih.
V gradu nas je sprejel prijazen vodič, ki nas je popeljal po številnih sobanah, delavnicah (žganjekuha, lončarstvo, kovaštvo…), ogledali smo si tudi poročno dvorano, podal pa nam je še ogromno informacij… tudi zaradi tega vam obisk gradu toplo priporočam.
7. 700 let star kostanj
Za sam konec našega tokratneg potepanja, pa sem pustil izjemno naravno znemenitost, 700 let star kostanj v vasi Križevci na Goričkem. Sicer je starost kostanja praktično nemogoče določiti, a strokovnjaki predvidevajo, da je star nekje med 500 in 700 leti. Njegova pojava je zares izjemna. Videl sem že mnogo mogočnih dreves častitljivih starosti, al 700 let staro drevo je nekaj posebnega. Že samo misel, kaj vse je v času svojega življenja “videlo” to drevo je prav neverjetna.
Kostanj sicer stoji na travniku v manjšem zaselku 3 ali 4 hiš kakšnih 500 metrov iz same vasi. V času mojega obiska je bilo ob kostanju zelo mirno, brez obiskovalcev, a eden od domačinov mi je povedal, da so obiskovalci in “firbci okoli kostanja vedno bolj pogosti. Seveda k temu pripomorejo takšni članki, ki širši javnosti razkrivajo takšne in drugačne znamenitosti naših krajev.
Zaključek
Goričko vam verjetno ne bo vzelo diha, tako, kot nekatere naravne lepote v dolini Tretna, ali kje drugje v Alpah. Tu tudi ne boste deležni občudovanja kristalno čisith rek ali visokih slapov…
Ponuja pa Goriško številna drugačna doživetja, bolj umirjeno izletništvo, z drugačno a prav tako čudovito naravo, pa tudi razgledi vas ne bodo pustili prav ravnodušne.
Zagotovo pa je Goriško izjemna destinacija za družinske izlete, neglede na starost otrok. Doživljajski park Vulkanija, ki ga lahko obiščete le streljaj stran od gradu Grad je pravi magnet za najmlajše. Pa tudi toplice in ostale turistične atrakcije Prekmurja niso prav daleč. Enostavo, usedite se v avto in pojdiite na raziskovanje…
Želim vam lep dan še naprej in pojdimo Vnaravo!
