Gradiška Tura – ferati v kateri se zaljubite


Gradiška tura

Vipavska dolina je ena najbolj znimivih in obiskanih slovenskih dolin. Na eni strani jo obdajajo visoke stene Nanosa in Trnovske planote, na drugi strani pa grički in hribčki Slovenskega krasa. Zaradi mediteranskega podnebja je dolina za rekreativce in športnike zanimiva skozi celotno leto. Predvsem jo obožujejo kolesarji, pa pohodniki in plezalci. Nemalo, svežega zraka in skale željnih pohodnikov, pa privabita tudi čudoviti ferati na Gradiško Turo.

Gradiška Tura je vrh v Nanoškem pogorju, ki se dviga 793 metrov nad morjem. Proti vrhu te izjemno razgledne vzpetine nas pripeljeta obe ferati oz. zavarovani plezalni poti, lahko pa se na vrh povzpnemo tudi po klasičnih planinskih poteh. Ferati sta sicer ocenjeni le z B/C in C težavnostjo, a ponujata užitke tudi tistim bolj zahtevnim “feratarjem”.

Izhodišče za naše današnje potepanje bo vasica Gradišče nad Vipavo, kjer imajo urejen zelo lep športni objekt s teniškimi igrišči, umetno plezalno steno, igriščem za košarko, mali nogomet, rokomet in balinanje. Ob tem pa je tu, pri tujcih zelo priljubljen kamp Tura, s prikupnim lokalčkom, nudijo pa vam tudi možnost, da se stuširate in osvežite po bolj ali manj napornih športnih aktivnostih.

Gradiška tura:

Mimogrede, v kolikor si želite v teh koncih obiskati še druge znamenitosti, vas vabim da si preberete članke z naslovi Izlet v Goriška brdaOpens in a new tab., Hribi 2 uri hojeOpens in a new tab., vzpon na KuceljOpens in a new tab. in Kam v hribe za vikendOpens in a new tab..

Ferata Furlanova pot

  • Izhodišče: Gradišče (45.832, 13.97Opens in a new tab.)
  • Višinska razlika: 543 metrov
  • Čas vzpona: 1 ure in 15 min
  • Zahtevnost ferate: B/C
  • Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev, čelada, komplet za samovarovanje

Furlanova pot je ferata oz. varovana plezalna pot, ki je ocenjena z oceno zahtevnosti B/C. Glede na to, da gredo ocene zahtevnosit od A pa proti oceni F, s katero je ocenjena najtežja ferata na svetu, bi človek rekel, da je Furlanova ferata povsem enostavna, a ni čisto tako. Vseeno je nekaj odsekov,ki bodo marsikomu odvzeli veliko poguma in bo vzpenjanje ob jeklenici postalo precej previdnejše in počasnejše. So pa snovalci smeri za varovanje porabili kar 120 metrov jeklenice in v skalo zabili 77 klinov! Impresivno!

Sicer pa tehnično gledano ferata zares ni zahtevna. V Slovneiji ferate hitro pridobivajo na priljubljenosti in tudi število ferat se iz leta v leto povečuje. Trenutno je z oceno E ocenjena najtežja ferata pri nas, ta pa se nahaja na Zalenici.

S parkirišča se bomo najprej sprehodili do samega vhoda v ferato. To nam bo vzelo okoli 10 minut časa. Ravno prav, da se ogrejemo in v ferato vstopimo na delovni temperaturi. Od celotne ferate je tehnično in tudi z vidika strahu pred višino, najtežji prav začetni del. Kasneje se namreč naklon malce položi in posledično tudi težavnost malce pade.

Po kakšnih 10-ih minutah vzpenjanja ob jeklenicah bomo prišli do podesta, kjer je moč predahniti in se v miru usesti, ter uživati v prekrasnih pogledih na Vipavsko dolino. Tudi tisti, ki ste malce bolj prestrašeni oz. z višino niste ravno na TI, se boste do tu verjetno že sprostili, saj je zahtevnejši del poti za vami in tudi glava se počasi navadi na izjemne razglede in globino, ki zeva pod vašimi nogami.

Do konca prvega dela ferate se bomo vzpeli še po vrhu skalnatega grebena, kjer nastaja ogromno čudovitih in atraktivnih fotografij, ki krasijo socialna omrežja… Po prvem delu ferate sledi krajši del nevarovane poti, kjer se lahko odločite in pot nadaljujete do vrha Gardiške Ture, po drugem delu ferate, ki pa je v bistvu le zelo zahtevna varovana pot, se pravi pohodna pot varovana z jeklenicami.

V kolikor vam je bila pot do tega mesta velik izziv bo vzpon do vrha za vas super doživetje. V kolikor pa ste v feratah že bolj izkušeni in vam dosedanji vzpon ni predstavljal velikega izziva, pa se lahko na tem mestu spustite (cca 10 minut) do izhodišča za Otmarjevo ferato, katera vodi na isti vrh, kot Furlanova, le da je pot za nivo, ali dva bolj zahtevna.

Furlanova pot je zelo lepo varovana skozi celoten vzpon in ob pravilni uporabi varnostnega pasu in samovarovalnega kompleta ste zares lahko prepričani, da bo vzpon izjemna izkušnja. Celoten vzpon nas od vstopa v ferato pa praktično do samega vrha, razvaja z izjemnimi razgledi… Proti vrhu se nam prek vrhov na nasproti strani doline že odpira tudi pogled na morje.

Glede na to, da je stena izrazito obrnjena proti zahodu, lahko pričakujete, da bo v drugi polovici dneva na njo sijalo sonce. V hladnejših mesecih je to zelo dobrodošlo, v poletni pripeki, pa zna biti to precej neprijetno. Zato vam svetujem, da se v steno podate pravočasno, glede na letni čas in vremenske razmere. Priporočljivo je, da imate s seboj manjši nahrbtnik, v katerem imate plastenko z vodo in kakšno energijsko tablico ali zavitek suhih fig, datljev ali kaj podobnega.

Prvi del vzpona v Otmarjevi smeti na Gradiško Turo. Za začetnike je lahko precej stresen.

Ferata Otmarjeva pot

  • Izhodišče: Gradišče (45.832, 13.97Opens in a new tab.)
  • Višinska razlika: 543 metrov
  • Višinska razlika ferate: 240 metrov
  • Dolžina ferate: 450 metrov
  • Čas vzpona: 1 ure in 40 min
  • Zahtevnost ferate: C
  • Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev, čelada, komplet za samovarovanje

Kot sem omenil že v zgornjih odstavkih je Otmarjeva tura za odtenek, ali dva bolj zahtevna, kot Furlanova ferata. Predvsem vstop vanjo oz. prvih 30 metrov je gotovo tehnično, fizično in tudi mentalno najbolj zahtevnih. Je pa tudi nadaljevanje vzpona precej pestro, še posebaj, če si pri vzpenjanju ne pomagate z jeklenico in iščete oprimke za roke v skalah.

Iz parkirišča pa do vstopa v Otmarjevo smer je sicer kar nekaj hoje, odvisno od vašega koraka, a okoli 20 minut boste zagotovo potrebovali. V kolikor ste v teh koncih prvič in imate namen splezati Otmarjevo smer, potem vam svetujem, da se najprej lotite Furlanove ferate, splezate prvi del te ferate, se od tam spusteite do izhodišča za Otmarjevo ferato in jo splezate do vrha. Tako si boste prihranili čas dostopa in za najzahtevnejši del vzpona boste že ogreti.

Sicer pa je Otmarjeva ferate označena z zahtevnostjo C, kar jo uvršča med srednje zahtevne ferate. Tehnično vzon zares ni nevem kako zahteven, zna pa marsikoga stisniti zaradi previsnih sten in praznine pod nogami. A če boste premagali prvih 30 metrov, potem boste zmogli tudi do vrha. Ob koncu prve stene ne pozabite pozvoniti na zvonček želja. 😀 Je pa za moje pojme postavljalec po smeri postavil kakšno škobo preveč (“stopnica” za noge),, ampak neglede na vse, ferata je fletna!

Podobno, kot Furlanova smer, nam tudi Otmarjeva pričara nepozabne razglede na prekrasno Vipavsko dolino. V kolikor ste tu prvič, vam svetujem, da ne hitite preveč, vzemite si čas in se vsake toliko obrnite stran od stene in uživajte v zares enkratnih pogledih na bližnjo in dalno okolico.

Sestop do izhodišča

Sestop proti Gradišču, kjer smo pustili avto je moč opraviti po več poteh, prva in najbolj priljubljena je po neoznačeni potki, ki vas nekaj 10 metrov od vrha popelje v desno in se sorazmerno strmo spušča do mulatjere, po kateri potem prečite pobočje pod stenami Gradiške Ture.

Potka po kateri je speljan sestop je sicer dobro uhojena, a na mestih lahko tudi “zoprna” in zahteva precejšnjo mero previdnosti. Suha zemlja v kombinaciji s peskom je namreč super recept za slab oprijem vaših podplatov s podlago. Zato je zdrs hitro tu.

Lahko pa sestop opravite po poti prek Abrama in se tam ustavite še na priznani in priljubljeni turistični kmetiji, kjer vam bodo postregli z domačimi dobrotami. V ponudbi turistične kmetije Abrat so tudi apartmaji, ki vam omogočajo preživetje aktivnega dopusta s čudovitim izhodiščem za pohodniške in kolesarske ture daleč na okoli.

Sestop od kmetije Abram pa do izhodišča je sprva speljan po cesti, kasneje pa nas smerokazi povabijo v levo, na lepo in precej široko pohodniško pot, po kateri se spustimo do izhodišča, kjer smo začeli naše čudovito spoznavanje obronkov Vipavske doline.

Plezališče Vipava

V Vipavski dolini oz. na obronkih doline je moč izbirati med 4 različnimi plezališči, ki skupaj premorejo okoli 450 različnih smeri. Največje plezališče med njimi je plezališče, ki se razprostira v neposredni bližini našega izhodišča v Gradišču nad Vipavo. Pravzaprav sta zgoraj opisani ferati obkroženi z več kot 280 smermi, njihova zahtevnost pa se giblje od takšnih, ki so primerne za začetnike, pa do tistih zelo zahtevnih z oznako 7c.

Plezališča v Vipavski dolini so zelo priljubljena skozi celotno leto, še posebaj pa jih plezalci radi obiščejo pozimi, ko so razmere v Vipavski dolini precej bolj prijazne, kot na ostalih plezališčih širom Slovenije.

Zaključek

Vipavska dolina je lahko odlično izhodišče za številne aktivnosti v naravi. Seveda lahko te aktivnosti združite z ogledom kulturnih znamenitosti, ki jih v dolini prav tako ne manjka. Spozavanje Vipave in okolice vas bo gotovo navdušilo in če si boste le dovoljili in jo dovolj dobro spoznali, boste ugotovili, da je do danes praktično sploh niste poznali. 😀

Želim vam prijeten dan in pojdite Vnaravo!

Peter

Živijo, moje ime je Peter. Že vse življenje sem velik športni entuziast. Navdušen sem predvsem nad športi v naravi, vendar se pogosto znajdem tudi v dvoranah, saj sem tudi trener. Uživam v gibanju, v čudovitih razgledih, lepotah narave, njeni energiji. Skozi leta sem se naučil marsičesa, tako kar se tiče obnašanja v gorah, opreme, telesne priprave, soočanja s takšnimi in drugačnimi nevarnostmi in izzivi... Vse to in še kaj lahko najdete na tej strani.

Nedavni blog