Okoli Bleda je izbira vzpetin zares pestra, od tistih nekaj 10 minutnih vzponov, pa do celodnevnih izletov v visokogorje. V današnjih predlogih se bomo sprehodili po tistih malce nižjih vrhovih s čudovitim razgledom na Blejsko jezero in okoliške kraje.
Hribi v okolici Bleda, ki jih bomo obdelali so primerni za vso družino, saj so vzponi tehnično enostavni, pa tudi dolžine in naklonine samih vzponov so primerne za družinske pohodniške ture. Skupaj se bomo sprehodili od tistih najbolj obleganih, Ojstrice, Male in Velike Osojnice, grajske vzpetine, ter Straže na Bledu, pa tudi do malce višjega Babjega zoba, ter malce manj poznanega Galetovca.
Hribi v okolici Bleda:
V kolikor iščete še več idej za podobne izlete v okolici Bleda in nasploh na Gorenjskem, vas vabim da si pogledate članke z naslovi Kam na Bledu, Kam v Bohinju, Kam v hribe iz Bohinja, Znamenitosti Kranjske gore, Enodnevni izlet po Gorenjski, Znamenitosti Jezerskega in Izleti v okolici Tržiča.
1. Ojstrica, Mala in Velika Osojnica
| Ojstrica, Mala in Velika Osojnica | Osnovne informacije |
|---|---|
| Višine vrhov | 611, 691, in 756 m |
| Višina izhodišča | 480 m |
| Čas vzponov | 20, 35, in 45 min |
| Zahtevnost poti | lahka |
| Izhodišče | Parkirišče v Veliki Zaki (46.3624, 14.0814) |
| Parkirnina | 3 € na 1 uro |
| Priporočljiva oprema | športna pohodna obutev in pohodne palice |
| Primerno za pse | da |
Zagotovo ste že videli fotografijo Blejskega jezera, ki je bila posneta nekje iz razgledišča na zahodnem koncu jezera. Meni jo Facebook prikaže skoraj vsak teden. To pomeni, da je skoraj svak teden kdo od mojih FB prijateljev tam gori. V kolikor na enem od vrhov (Ojstrica, Mala in Velika Osojnica) še niste bili, potem ne veste kaj zamujate!
Vsi trije vrhovi ponujajo zares pravljični pogled na Blejsko jezero z otočkom. Sicer se ne morem povsem odločiti, kateri razgled je najlepši, a zagotovo so to tri najlepša razgledišča na jezero. Morda bo kdo oporekal in bo rekel, ne razgled z grajskega hriba je lepši, ali pa ne Babji zob ponuja lepši razgled… Težko rečem, a fotografije z Ojstrice, ali pa ene od Osojnic so po mojem lepše.
Za izhodišče za naskok na razgledišča si je najboljše izbrati parkirišče v Veliki Zaki. To vas bo stalo 3€ na uro in v poletnem času boste morali imeti kar srečo, da boste parkirišče sploh dobili. Alternativna možnost je ta, da avto pustite na železniški postaji, ali v Mali Zaki, ter se do začetka vzpona v Veliki Zaki ravno ogrejete.
Najbližje in tudi najnižje razgledišče je Ojstrica, do katere je le dobrih 100 metrov vzpona, za to pa boste porabili okoli 20 minut časa. Pot je lepo urejena, po deževju sicer nekoliko blatna, a ni nič hudega. vrh Ojstrice je gol in nam nudi fantastičen razgled na jezero in vse okoli njega. Ne levem koncu razgledišča lahko s ptičje perspektive občudujemo Veliko Zako s kampom in parkiriščem. Za tako malo truda, kot ga potrebujemo za vzpon na Ojstrico smo deležni neverjento velike nagrade.
V kolikor ste bili pripravljeni na nekoliko daljši sprehod, vam predlagam, da se povzpnete še na obe Osojnici. Za to boste potrebovali še dodatnih 20 morda 30 minut vzpona.
Razgledišče na Mali Osojnici je morda najlepše od vseh treh, vsaj moje oči so mi razgled tako pričarale. Še vedno smo precej blizu jezera, le da smo dodatnih 100 metrov višje in od tu vidimo jezero (z izjemo Male Zake) pratkično v celoti. Od tu lahko tudi že občudujemo železniško progo, ki skozi tunele pelje proti Bohinjski Bistrici. Nedaleč stran, na juženm pobočju Male Ojstrice je še eno razgledišče, ki sicer ne nudi tako spektakularnega razgleda, a vseeno je razgled čudovit. Razgledamo se lahko v smeri proti Babjemu zobu in Jelovici, ter dolini Save Bohinjke pod njima.
V kolikor boste pripravljeni na še dodatnih 15 minut vzpona, pa boste prišli na najvišje razgledne točke nad Veliko Zako in sicer do Velike Osojnice. Na zahodnem pobočju, malo pod vrhom nas čaka prvo razgledišče, s katerega vidimo bolj malo, poleg železniške proge zares vidimo le gozdove, je pa tu lep prostor za oddih in užitek v tišini. Do Velike Osojnice se namreč vzpne veliko manj ljudi, kot do prejšnjih dveh ciljev, tako da, če boste imeli srečo, boste celo lahko imeli nekaj časa vrh samo zase.
Razgledišče proti jezeru pa je od vrha odmaknjen nekoliko proti severo zahodu, oz., če gledamo v smeri prihoda, moramo zaviti v desno, če smo pozorni nas bodo tja peljale tudi številne manjše potke. Tudi to razgleidšče je osupljivo lepo, morda že malo bolj oddaljeno od jezera, tako da ne nudi več tistega občutka, da ste skoraj nad jezerom, a je zaradi višine, saj smo tu skoraj 300 metrov nad jezerom, občutek ob pogledu v dolino, enostavno odličen.
Na vseh razglediščih so domačini postavili lesene klopce, tako da se pohodnik lahko usede in v miru uživa. Predlagam vam, da se vam ne mudi in da si vzamete čas, ter enostavno ste, brez fotoaparata, brez besed, samo opazujte.
Kar pa se tiče obutve in oblačil, vam predlagam, da se oblečete športno, saj se boste do vrha gotovo prepotili, obutev pa boste vsaj malo popackali z blatom, zato tiste superge, ki jih imate za po centru Ljjubljane, Celja, ali Maribora, ne bodo najbolj primerne. Poleg tega, pa je ob poti kar precej večjih kamnov, pot pa zna biti tudi spolzka. Zelo prav pa vam bodo prišle tudi pohodne palice.
2. Babji zob
| Babji zob | Osnovne informacije |
|---|---|
| Višina Babjega zoba | 1128 m |
| Višina izhodišča | 638 m |
| Višinska razlika | 490 m |
| Čas vzpona | 1 ura 30 min |
| Zahtevnost vzpona | lahka |
| Izhodišče | Kupljenik (46.3382, 14.0785) |
| Parkirnina | ne |
| Priporočljiva oprema | športno pohodna obutev in pohodne palice |
| Primerno za pse | da |
Babji zob je ena od točk, ki sem jo občudoval že, kot otrok. Moj oče je bil tak, da ko smo se kam vozili, je vedno spraševal, prek katere reke se peljemo, kako se imenuje ta hrib, pa katera je ta dolina… in seveda je bil Babji zob pogosto na tapeti, ko smo se vozili proti Bledu. Predvsem pa to nenavadno ime in anekdota iz 2. Svetovne vojne (ki sem vam jo zaupal spodaj) sta name naredila poseben vtis.
Za razliko od ostalih vzponov (z izjemo Galetovca), ki jih obdelujemo danes, je vzpon na Babji zob že malo bolj zaresen vzpon, pa ne kar se tiče težavnosti, ampak kar se tiče časa in višinskih metrov. Glede na to, da bomo do vrha premagali skoraj 500 višinskih metrov in za to potrebovali okoli uro in pol časa, si je za vzpon potrebno vseeno vzeti nekaj časa. Izhodišče za vzpon na Babji zob je vasica Kupljenik, ki leži na nastrotnem bregu Save Bohinjke, kot Bohinjska Bela, le da je Kupljenik malce višje. Do izhodišča vodi sicer ozka a lepa asfaltna cesta.
Vzpon je enostaven in začetek poti poteka po lepo razgledni gozdni cesti, po nekaj ovinkih pa nas markacije usmerimo na pohodno pot. Markacije nas vodijo skozi prijeten gozd, nekajkrat pa se nam na travnikih odprejo tudi lepi razgledi proti Karavankam in Bledu.
Po okoli 40ih minutah vzpona pa nas pot ponovno pripelje do ceste, ki pa jo le prečimo in se ponovno podamo na lepo uhojeno pot. Ne prav dosti višje pridemo na rob pobočja, kjer se nam med drevesi ponovno odpirajo čudoviti razgledi proti severu. Po prvem nekoliko strmejšem odseku, ko se pot za nekaj časa lepo vzpne, nas kot na lašč na vrhu čaka noro lep razgled in klopca za oddih in udobno sedenje ob užitkih v razgledu.
Od tu pa do vrha nas sicer loči še dobrih 20 minut vzpona, a se bomo po drugem razgledišču, ki je opremlejno tudi s panoramsko tabo, kjer so označeni vrhovi, še nekoliko spustili in nato povzpeli do zadnjega razgledišča na Babjem zobu.
Tudi Babji zob je zelo priljubljena izletniška točka za pohodnike in družinske izlete. Opremo vam svetujem podobno, kot pri vzponu na vzpetine nad Veliko Zako, tudi tu vam bodo zelo prav prišle palice, ter pohodna obutev z dobrim oprijemom na zemlji oz. gozdnih tleh.
Pot je praktično ves čas skrita pod krošnjami dreves in večino časa poteka po severo-zahodni strani hriba, tako da tudi v poletni prepeki ne boste izpostavljeni soncu in bo vzpon prijeten (kolikor je pač v visokih temperaturah lahko).
Za razliko od Osojnikov in Ojstrice, smo na Babjem zobu deležni še pogleda proti najvišjim vrhovom Julijskih Alp. Z vrha se namreč sramežljivo prikaže vrh Triglava, vidimo južne Bohinjske vrhove, v daljavi pa se nam ob lepem vremenu pokaže tudi Krn. Seveda pa na drugi strani vidimo tudi Blejsko jezero, Stol, Golico in ostale vrhove okoli tega dela Karavank.
Malo pod Babjim zobom pa se nahaja še ena turistična atrakcija Bleda. Jama pod Babjim zobom je meni še neznana, saj v njej za enkrat še nisem bil, a kolikor so mi povedali kolegi jamarji, je jama vredna ogleda, saj da je polna kapnikov in ostalih lepot, ki nam jih ponuja podzemni svet.
Sedaj pa na hitro še anekdota iz 2 Svetovne vojne povezana z Babjim zobom. Domači partizani naj bi med 2. vojno na Babji zob namestili veliko Slovensko zastavo in besni Nemci, naj bi skušali zastavo sestreliti z orožjem, a jim to ni uspelo…
3. Straža Bled
| Straža Bled | Osnovne informacije |
|---|---|
| Višina vzpetine | 646 m |
| Višina izhodišča | 506 m |
| Višinska razlika | 140 m |
| Čas vzpona | 25 min |
| Zahtevnost poti | lahka |
| Izhodišče | Želeče (46.3595, 14.1102) |
| Parkirnina | ne |
| Priporočljiva oprema | športna pohodna obutev |
| Primerno za psa | da |
Naš naslednji cilj pa bo vrh smučišča Straža. Niti ne vem, kdaj je to smučišče nazadnje obratovalo, ampak v zadnjih letih, bolj kot ne služi za aktivnosti, ki se na njem dogajajo v poletnem času.
Na vrh Straže se lahko povzpnete iz središča Bleda, ali pa, kot se bomo mi danes, podali iz nasprotne strani hriba. Do vrha, sicer 646 metrov visokege Straže bomo rabili slabe pol ure hoje. Iz mesta,kjer bomo parkirali (začetek gozdička, nekje ob poti), nas bodo usmerjevalne table popeljale na gozdnato pobočje Straže. Pot proti vrhu je lepo urejena, na delih morda malce slabše vidna, a v poletni sezoni zaradi večje frekvence pohodnikov, temu verjetno ni tako.
Po okoli 2/3 vzpona nas pot pripelje na travnik oz. smučarsko progo, kjer nas do vrha loči le še nekaj minut zmernega vzpona. Pot nas kmalu spet popelje v gozd, kjer bomo prišli do prve od naprav na trim stezi, le nekaj korakov stran pa je čudovita razgledna točka, kjer se nam odpira pogled proti Gorenjski ravnini, Lescam, Radovljici in ostalim krajem na tem delu Gorenjske.
Ob trim stezi, mimo Riklijevega spomenika nas bo pot popeljala v izjemno lepo urejen adrenalinski park, ki je tudi največji, kar sem jih jaz do sedaj videl (morda je kje tudi večji, pa ne vem zanj). Park obsega kar 81 različnih objektov, kjer boste morali uporabiti svojo moč, ravnotežje, spretnost, pogum… da se boste prebili preko njih. Objekti so razdeljeni v 5 različnih težavnostnih poti, le-te pa so speljane po krošnjah dreves. V sklopu pustolovskega parka obratuje tudi poletno sankališče. Dobrodošli ste vsi, ki ste višji od 120 centimetrov in ste dopolnili vsaj 4 leta.
Nedaleč stran od Pustolovskega parka nas čaka še ena čudovita razgledna točka, ker bomo lahko uživali v pogledu na del Blejskega jazera, grad in center Bleda. Ob vznožju smučišča je tudi urejeno parkirišče, kjer lahko pustite svoje vozilo in se vzpnete proti vrhu. V kolikor pa ste bolj lene narave, pa vas bo na vrh zapeljala sedežnica.
4. Blejski grad
| Blejski grad | Osnovne informacije |
|---|---|
| Višina grajskega griča | 599 m |
| Višina Bleda | 509 m |
| Višinska razlika | 90 m |
| Čas vzpona | 20 min |
| Težavnost poti | lahka |
| Izhodišče | Bled (46.3696, 14.1028) |
| Parkirnina | da |
| Priporočljiva obutev | športna pohodna obutev |
| Primerno za pse | da |
Iz smučišča pa se bomo odpravili na nasprotno stran obale jezera. Natančneje na sivo skalo (kakor je grajski hrib poimenoval Avsenik), kjer stoji Blejski grad. Tudi ta vzpetina nam ponuja vrhunse razgledne točke. 2 izmed njih sta vam na vojo, tudi če se nimate namena podati v grad.
Na grajski hrib se lahko povzpnete po več poteh, a najbolj priljubljena in po moje tudi najlepša je Riklieva pot, ki se začne pri grajskem kopališču in nas v okoli 10ih minutah popelje do grajskega parka, neposredo ob gradu. Pot je odlično urejena in je osvetljena tudi v nočnem času. Med vzpenjanjem boste lahko uživali v lepih razgledih na jezero in okolico.
Znotraj grajskega obzidja se že dolgo nisem podal, tako da vam kaj pametnega o gradu ne morem povedati, razen tega, kar lahko tudi sami preberete na spletu. Vem pa, da je vztopnina za odrasle 13, študente 8 in otroke 5€.
5. Galetovec
| Galetovec | Osnovne informacije |
|---|---|
| Višina Galetovca | 1265 m |
| Višina izhodišča | 550 m |
| Višinska razlika | 715 m |
| Čas vzpona | 2 uri |
| Težavnost poti | lahka |
| Izhodišče | Bohinjska bela (46.3331, 14.0586) |
| Parkirnina | ne |
| Priporočljiva obutev | športna pohodna obutev |
| Primerno za pse | da |
Za Galetovec sem prvič slišal leta 2020, ko sta se starša potepala po Pokljuki in med klepetom z domačinom jima je ta predlagal obiska Galetovca, saj da naj bi bila to najlepša razgledna točna na Bled in okolico. Ko sta mi starša povedala za to in tudi pokazala fotografije, sem malce podvomil v to, saj so razgledi iz ostalih vrhov v okolici Bleda, ki sem jih do takrat že obiskal bili zares prekrasni.
A ker stvari ne veš, dokler se sam ne prepričaš, sem si Galetovec dodal v “knjigico želja” in v letu 2022 je prišel na spored tudi ta razgledni vrh.
Na Galetovec se sicer lahko povzpnete iz več izhodišč, tudi iz Zatrnika in še nekaterih izhodišča na Pokljuki, a jaz sem se odlčil za Bohinjsko belo, od koder pa proti Galetovcu vodita tudi dve poti. Prva ima izhodišče pri plezališču Iglica, druga pa pri železniški postaji, oz. 2 ali 3 ovinke višje po cesti, ki vodi proti Pokljuki.
Sam sem se na Galetovec podal iz železniške postaje. Pot nas proti planoti nekaj časa pelje po cesti, večino časa pa hodimo po vlaki in pohodniški potki. Po dobri polovici poti se pot preseli na planine, kjer se pot nato malce poravna, pa spet vzpne in spet poravna… in tako vse do vrha.
Če je prvi del poti bolj enoličen, z izjemo 2 ali 3 mest, kjer se nam med drevesi odprejo lepi pogledi na Babji zob in Gorenjsko ravnino, pa me je del poti prek planin navdušil. Čudoviti travniki, po večini urejeni stanovi in prekrasna narava… uhhhh, zares sem užival!
Že malce pred razglediščem se nam na vrhu zadnje planine odpre pogled na Jelovico, prekrasno, Jelovice iz takšne perspektive še nisem videl. A le nekaj minut kasneje pridemo do našega cilja, razgledišča, kjer nas čaka opisna tabla in 3 klopi. Klopi so tam z namenom, saj ne vem če je kak obiskovalec, ki je nebi uporabil, ker razgled je enostavno izjemen!
V spodnjem videu si lahko pogledate moj vzpon na Galetovec, a verjamite mi, v živo je vse skupaj še veliko, veliko lepše.
Zaključek
Bled je veliko več kot samo jezero, kremšnite in otok. V kolikor ga želite spoznati v športni opremi in bolj aktivni obliki, potem so zgorni predlogi kot nalašč za vas. V kolikor pa vam bolj ustrezajo ravninske poti, potem pa vas vabim k branu članka o Bledu in njegovih znamenitostih.
Želim vam lep dan in pojdimo Vnaravo!
