Znamenitosti Dolenjske


Ideje za izlet Dolenjska

Dolenjska je pokrajina, ki ne slovi po visokih gorah, ali po čudovitih soteskah, prav tako ne slovi po čistih jezerih in visokih slapovih. Ob misli na Dolenjsko mi najprej pride na misel cviček, pa grički pozidani z zidanicami in njihova pobočja polna trte. Na misel mi pridejo tudi veselice, številne toplice, kolesarji in prijazni vedri ljudje. Prav zaradi tega in še številnih drugih stvari rad obiščem Dolenjsko, če pa sproti vidim še kakšno znamenitost, pa še toliko boljše.

Znamenitosti, ki jih bomo danes obiskali na Dolenjskem so vse sorazmerno blizu reke krke. Za začetek se bomo ustavili na Otošču, nato bomo skočili na Trdinov vrh, se zapeljali v Pleterje, kjer si bomo ogledali muzej na prostem. Naša naslednja postaja bo Kostanjevica na Krki, kjer se da videti marsikaj lepega in zanimivega, za konec pa se bomo sprostili še v naravnih toplicah Klevevž.

Znamenitosti Dolenjske po katerih se bomo sprehodili:

  1. Otočec
  2. Trdinov vrh
  3. Muzej na prostem v Pleterjah
  4. Kostanjevica na Krki
  5. Naravno kopališče na Dolenjskem – Klevevž

V kolikor se boste na Dolenjsko podali iz oz. preko prestolnice, vam predlagam, da si destinacije, ki sem jih podal, ogledate v podanem vrstnem redu, kar vam bo prihranilo čas pri vožnji.

Drugače pa, če iščete še več podobnih izletov po celotni Sloveniji vas vabim, da si preberete predloge o izletih DolenjskemOpens in a new tab., GorenjskemOpens in a new tab., spoznate Goriška brdaOpens in a new tab., TolminOpens in a new tab., KobaridOpens in a new tab. in BovecOpens in a new tab., Bloke in LožOpens in a new tab., Belo krajinoOpens in a new tab., PrekmurjeOpens in a new tab., ter BledOpens in a new tab.. Na bloguOpens in a new tab. pa boste našli še veliko več idej in informacij za obisk najlepših kotičkov Slovenije.

1. Otočec

  • Višina izhodišča: 194 metrov
  • Izhodišče: parkirišče ob otoku (45.8389, 15.2346Opens in a new tab.)

Ste vedeli, da tudi Otočec ni naravni otok? No, jaz nisem in to mi je najljubše pri obiskovanju krajev, ki jih sicer poznam, a ne tako dobro, da jih spoznam boljše. Otočec sicer zelo lep kraj, a brez kakšnih presežkov, če gledam skozi moje oči. Otok je sicer čudovit, prav tako park okoli gradu. V parku je moč videti številna velika in lepa drevesa, ki tam stojijo verjetno že nekaj 100 let, trata je lepo vzdrževana. Sprehod po otočku je prijetno doživetje, a vse skupaj traja le kakšnih 10 minut. V kolikor se ne ustavite v hotelu, ki je znotraj gradu, potem je to to.

Drugače pa je grad prvič omenjen istega leta, kot Kostanjevica na Krki, 1252. Vendar je zagotovo na tem mestu stal že pred tem. V začetku naj bi grad stal ob desnem bregu reke Krke, a je zaradi varnosti eden od graščakov zaukazal ob gradu izkopati jarek, tako da je Krka obdala grad z obeh strani, kar ga je dodatno zavarovalo ob merebitnih obiskih nepridipravov.

Grad je bil med drugim v 2. Svetovni vojni požgan in konec vojne je dočakal v ruševinah. Obnovili pa so ga med delovnimi brigadami, ko so gradili cesto Bratstva in enotnosti med Ljubljano in Beogradom. Današnjo podobo je grad dobil leta 1968, ko so mu dodali še stilno pohištvo.

2. Trdinov vrh

  • Višina izhodišča: 400 metrov
  • Višinska razlika: 780 metrov
  • Čas vzpona: 2 uri
  • Zahtevnost poti: Lahka označena pot
  • Izhodišče: Gabrje (45.7778, 15.2753Opens in a new tab.)

Gorjanci so obsežno planotasto hribovje, ki obsega okoli 210 kvadratnih kilometrov površnine na območju jugo-vzhodne Slovenije in severne Hrvaške, segajo od Savske doline na vzhodu, pa do Črmošnjiške doline na zahodu. Po grebenu Gorjancev poteka tudi del meje med obema državama. Hribovje je v večini poraščeno z bukovim gozdom, po njem pa vodijo številne gozdne ceste, ki so raj za gorske kolesarje, so pa Gorjanci tudi izjemno pomembo pohodniško območje, saj obsegajo številne priljubljene pohodniške poti. Greben hribovja je tudi razvodnica, tisti izviri na južnem pobočju se iztekajo v Kolpo, severni izviri pa se izlivajo v Krko.

Trdinov vrh (ime je dobil leta 1923 po Janezu Trdini, ki je napisal delo z naslovom Bajke in pripovedke o Gorjancih) je z višino 1178 metrov najvišji vrh v tem delu Slovenije. Nanj vodi pohodniška pot od vznožja hribovja (vas Gabrje), mimo planinske koče pri Gospodični (pribljižno na sredini vzpona), pa do vrha Dolenjskega očaka. Se pa lahko do vrha pripeljete tudi z avtom, oz. kolesom, prav tako iz Gabrj, ali pa iz prelaza Vahta, ki je najvišja točka ceste med Novim mestom in Črnomljem.

Glede na to, da je Trdinov vrh tod okoli najvišja izletniško – pohodniška točka, je temu primerno tudi oblegan. Zelo priljubljen je tako pri Slovencih, kot tudi pri naših sosedih, tako kolesarjih, kot pohodnikih. Pot proti vrhu je zares dobro shojena in nas več ali manj ves čas pelje po čudovitih gozdovih, v katerem prevladujejo bukve, smreke, javor pa tudi kakšna češnja se najde in seveda še ostale vrste dreves.

Na nekaterih delih vzpona se nam zaradi posek, ki so verjetno posledica lubadarja in žledoloma, odprejo zelo lepi pogledi na Dolenjsko gričevje, ob čistem ozračju pa tudi na nekoliko višje vrhove v Posavju in Kamniške Alpe in Karavanke za njimi.

Trdinov vrh je rahlo planotast vrh, kjer je kar nekaj prostora, saj sta na vrhu 2 cerkvi, skoraj 100 metrov visok televizijski stolp, nekoliko odmaknjena vojašnica in pa manjši gostinski obrat (prikolica) s klopcami in mizami, kjer lahko v lepih dneh uživate na sončku in si odpočijete po prijetni rekreaciji. Na najvišjem vrhu tega planotastega vrha je postavljen že nekoliko zmatran betosnki razgledni stolp, na katerega se je potrebno povzpeti po lestvi. Vendar je stolp ravno prav visok, da lahko z njega občudujemo visoke krošnje sosednih dreves. Je pa res, da je s stolpa pogled na televizijski oddajnik zelo lep, pa tudi proti severu se vidi nakaj malega.

Med spustom v dolino se lahko okrepčate v koči pri Gospodični, kjer so zelo prijazni in ustrežljivi. Planinsko društvo Novo mesto pa vam, poleg običajne gostinske ponudbe, ponuja izposojo koles, vodništvo po Gorjancih, v koči pa lahko prenoči več, kot 30 oseb. Omeniti pa moram tudi velik letni vrt s čudovitim razgledom. Neposredno pod domom je izvir Gospodične, s katerim v zvezi je povezana ena od legend in pripovedk o Gorjancih.

Skrivajo pa tukajšnji gozdovi še eno zelo zanimivo zgodbo iz preteklosti. Ob Gospodični je bila namreč leta 1928 postavljena žaga, kjer so predelovali les. Zaradi velikih potreb po lesu iz bolj odaljenih delov Gorjancev, so postavili 4 kilometre dolgo železniško progo, katere tiri so bili leseni in siroki 60 centimetrov. Tiri pa so se pod enakomernim kotom vzpenjali vse do višine okoli 950 metrov nad morjem. Železnica se je uporabljala do leta 1937, ko je žaga pogorela.

3. Muzej na prostem in Kartuzija v Pleterjah

  • Višina izhodišča: 238 metrov
  • Izhodišče: parkirišče v Pleterjah (45.8183, 15.3507Opens in a new tab.)

Pleterje so skoraj ob poti med izhodiščem za naskok na Trdinov vrh in Kostanjevico na Krki. Peljali se boste po cestah, po katerih se sicer v življenju verjetno nikoli nebi (če niste iz teh koncev). Izjemno razgibano vznožje Gorjancev, polno manjših vasic, vinogradov in tudi sadovnjakov je v teh koncih.

Skoraj zagotovo ste za Pleterje že slišali, saj je tam edini kartuzijanski še delujoči samostan v Sloveniji, ob tem pa je to edini samostan te vrste v Slovanskem delu sveta. Sicer je po svetu še 35 podobnih kartuzij, kjer menihi v tišini razmišljajo in skušajo slediti svojemu vodji.

Sicer si kartuzije ni moč ogledati, na vojo je le ogled stare cerkve (spodaj desno na tabli) in travnika pred njo, ter starega drevoreda. Možno pa kupiti nekaj izdelkov, ki jih menihi sami proizvajajo in vzredijo v notranjosti samostana.

Muzej na prostem

Muzeja na prostem si žal nisme mogel ogledait, ker je bil ob mojem obisku zaprt. Zato sem si ga ogledal le od daleč in o njem nekaj malega prebral na spletu. Muzej se zdi zanimiv in je prikaz življenja slovenca na tem koncu Slovenije nekje na polovici 19. stoletja.

V muzeju je ohranjena hiša iz leta 1833 in je ena redkih hiš pri nas s še delujočo črno kuhijo. Objekti so kriti s slamnato kritino, ki je bila v tistih časih značilna za Dolenjsko. Kljub temu, da je muzej trenutno zaprt, pa je znotraj muzeja kar živahno, saj živali na posetvu živijo svoje življenje neglede na naše ukvarjanje z virusi…

Sam sem malce več pričakoval od Kartuzije, da bo moč videti malce več, a glede na to, da je kartuzija še delujoča in da menihi znotraj zidov iščejo mir in tišino, je to povsem razumljivo. Se bom pa sem verjetno še vrnil, saj se zdi muzej na prostem zelo zanimiv. Predvsem bo to poučno doživetje za vaše mlade nadobudneže, saj se bodo lahko na svoje oči prepričali, kako je življenje potekalo okoli 200 let nazaj.

4. Kostanjevica na Krki

  • Višina izhodišča: 150 metrov
  • Izhodišče: parkirišče ob lesenem mostu ki vodi na otok (45.8453, 15.4176Opens in a new tab.)

Kostanjevica na krki je zelo posebno mestece ob vznožju Gorjancev in na robu Krakovskega gozda. To je namreč edino Slovensko mesto, ki se nahaja na otoku. Otok, ki ga obkroža reka Krka, je sicer umeten. Mestece na njem pa je bilo prvič v pisnih virih omenjeno že leta 1252. To ga uvršča na sam vrh po starosti mest na Dolnjskem, je pa ob tem Kostanjevica na Krki tudi najmanjše mesto na Dolenjskem, šteje le okoli 750 prebivalcev.

Na otok vodijo 3 leseni mostovi, na severu in jugu sta mostova namenjena tudi za avtomobilski promet, na zahodni strani pa se lahko na otok sprehodite po čudovitem mostičku, ki je namenjen za pešce in kolesarje.

Otok je pravi spomenik na prostem, saj je na njem mnogo spomenikov in drugih umetniških del. Za to je ogovoren predvsem domačin, Jože Gorjup, ki je bil akademski kipar, slikar, grafik, pesnik in gledališki igralec. Po njem se danes imenuje tamkajšnja osnovna šola, pa tudi galerija. V bližini pa gostuje tudi zbirka del Božidarja Jakca.

V mestu se takoj začuti turistični utrip. veliko je gostinskih lokalov, ki ponujajo obiskovalcem številne kulinarične dobrote, lahko pa tudi samo čaj in sladoled. Ljudje so izjemno prijazni in dobrovolni, tako da se človek ob sprehodu skozi mesto počuti zelo prijetno.

Sam nisem največji poznavalec umetnosti, tako da mi obisk Kostanjevice na Krki ni pričaral takšnih užitkov, kot vzpon na kak vrh, ali ogled jame, a sem vseeno vesel, da sem vsaj malce spoznal to očarljivo mestece na Krki.

https://youtu.be/VXOW_N1A6hQ

5. Naravno kopališče na Dolenjskem – Klevevž

  • Višina izhodišča: 214 metrov
  • Izhodišče: parkirišče nad sotesko (45.9075, 15.2350Opens in a new tab.)

O tem naravnem biseru na Dolenjskem se v zadnjem času precej govori. Nedolgo nazaj so zanj vedeli praktično le domačini in nekateri srečneži, ki so jih domačini pripeljali v to kratko a slikovito sotesko. Klevevž je sicer zgodovinski kraj, saj je na robu soteske nekoč stal grad, ki se ga v pisnih virih prvič omenja že v 13. stoletju, nanj pa danes spominjajo le še ruševine. O tem kraju je pisal tudi naš slavni rojak, Janez Vajkard Valvasor.

Sotesko Klevevž je sicer izoblikoval potok Radulja, ki je v soteski izoblikoval nekaj brzic in manjših slapičev. Ob koncu soteske, ko se potok umiri pa stoji slavni bazen z naravno termalno vodo, ki ima pri izviru le 2 desetinki stopinji manj, kot 25°C. V nekdanjem grajskem parku, kjer še vedno stoji mlin, je lepo urejena tudi površina za posedanje in poležavanje v lepem vremenu.

Bazenček s termalno vodo je priljubljen v vseh letnih časih, saj je temperatura vode pri izviru stalna. V kolikor boste Klevevž obiskali v poletni pripeki, lahko svoje telo ohladite tudi v naravnem bazenčku ob koncu soteske, a tam voda ni “ogrevana”.

Se pa v okolici pospešeno gradijo spremljevalni objekti, tako da bo v kratkem v neposredni bližini parkirišča in nekdanjega gradu (3 minute od bazenčka) na voljo prijeten vrt z gostinsko ponudbo (pijača in nekaj hitre hrane). kmetija Karlovček pa vam že zdaj ponuja nekaj dobrot iz njihovih vinogradov in sadovnjakov.

V kolikor imate družino, bo to zagotovo najbolj zaželjena destinacija na vašem potepanju po Dolenjski, tako da vam predlagam, da je to vaš zadnji postanek pred povratkom domov. Pa seveda ne pozabite na kopalke, brisače in vse kar potrbujete za uživanje ob in v vodi.

V kolikor pa si želite ogledati tudi sotesko in okoliške vasi, pa je skozi sotesko speljana sprehajalna pot, ki se potem skozi vas v krožni poti vrne na začetek soteske.

Zaključek

Regija, ki je najbolj poznana po svojih vinogradih in zidanicah, skriva številne naravne in kulturne znamenitosti. Nekaj predlogov smo danes obiskali in verjamem, da boste v njih uživali tudi vi. Imejte prijeten izlet in pojdite Vnaravo!

Peter

Živijo, moje ime je Peter. Že vse življenje sem velik športni entuziast. Navdušen sem predvsem nad športi v naravi, vendar se pogosto znajdem tudi v dvoranah, saj sem tudi trener. Uživam v gibanju, v čudovitih razgledih, lepotah narave, njeni energiji. Skozi leta sem se naučil marsičesa, tako kar se tiče obnašanja v gorah, opreme, telesne priprave, soočanja s takšnimi in drugačnimi nevarnostmi in izzivi... Vse to in še kaj lahko najdete na tej strani.

Nedavni blog