Feldban 23 – Idrijska vojaška ozkotirna železnica

Ob raziskovanju Slovenije in spoznavanju naravnih, ter kulutrnih znamenitosti naše lepe dežele, me le-ta nemalokrat močno preseneti. Nekatera območja imajo zares veliko število raznolikih kulturnih in naravnih zanimivosti na izjemno majhnem delčku zemlje. Eno takšnih edinstvenih območij je tudi Idrija, oz. še boljše rečeno območje sotočja Idrijce in Zale, kjer si lahko iz istega izhodišča v nekaj korakih ogledate vsaj pol ducata znamenitosti, med katerimi jih je večina svetovno znanih.

Idrijski feldban, oz. vojaška ozkotirna železnica, ki je potekala med Godovičem in Idrijo je v obdobju 1. Svetovne vojne odigrala izjemno pomembno vlogo pri oskrbovanju Avstro-ogrske vojske na Soški fronti. Še bolj izjemen pa je način na katerega so železnico zgradili in trasa po kateri je bila le-ta speljana.

V spodnjih odstavkih bom na kratko povzel zgodovino tega neverjetnega objekta. Po trasi nekdanje železnice se bomo tudi sprehodili in skupaj raziskali fascinantno zgodovino železnice za katero velika večina Slovencev, tudi 100 let po njeni opustitvi, še nikoli ni slišala.

Še več podobnih idej za izlete v bližini Idrije pa najdeš v člankih Kam na izlet z otroki, Družinski izlet v okolici Ljubljane, Cerkniško jezero, Baška grapa in Znamenitosti Tržiča.

Idrijski Feldban – podnaslovi

• Zgodovina Feldbana
• Trasa feldbana
• Povratek do izhodišča
• Znamenitosti v bližini izhodišča

Kar nekaj časa sem razmišljal, na kakšen način naj vam bralcem predstavim možnost za izlet, ki jo ponuja trasa nekdanje ozkotirne železniške proge do Idrije. Naposled sem se odločil, da vam podam tudi nekaj zgodovinskih dejstev, ki bodo po mojem mnenju še dodatno začinila vaš ogled proge.

Zgodovina Feldbana

Soška fronta, ki je divjala na območju reke Soče v času 1. Svetovne vojne je bila za takratno Avstro-ogrsko tudi izjemen zalogaj, kar se tične oskrbovanja celotnega “aparata” z najnujnejšimi potrebščinami. Prvotno so vojsko oskrbovali po bohinjski železnici, vendar so Italjani v 6. ofenzivi Avstro-ogrsko vojsko potisnili na levi breg reke Soče in s tem prekinili glavno oskrbovalno pot.

Treba je bilo najti nadomestne oskrbovalne poti in to seveda v čim krajšem času. Zaradi tega so že nekaj dni po Italijanski ofenzivi začeli graditi ozkotirno železniško progo, ki bi nadomestila prvotnno oskrbovalno pot.

Sklenili so, da bodo iz Logatca, kjer je bilo na tamkajšni železniški postaji tudi veliko skladišče vojaške opreme, speljali ozkotirno železnico do Godoviča, tam pa se je le-ta razcepila na dva kraka, en bo nadaljeval pot proti Črnemu vrhu in nato naprej proti trnovskemu gozdu, drugi pa proti Idriji in vse do Dolenje Trebuše.

Najbolj zahteven del traje je bil prav odsek od Godoviča pa do Idrije, kjer je bilo potrebno premagati okoli 300 višinskih metrov, s tem, da je potrebno vedeti, da železniška proga ne sme imeti večjega naklona, kot 4 promile.

Progo so gradili po večini ruski vojni ujetniki, vse skupaj naj bi jih bilo več, kot 20 tisoč. Progo pa so v celoti zgradili v manj, kot mesecu dni (celotno progo od Logatca, pa do Trnovske planote, ter krak do Idrije). Ta podatek je enostavno nepredstavljiv, še posebaj če vemo, da so vsa dela delali več ali manj ročno.

Če se malo pošalim, bi verjetno danes potrebovali en mesec samo, da bi na enem izmed ministerstev sprintali papirje o nameri izgradnje, kaj šele zarisali traso, izdelali projekt, izbrali izvajalca in zgradili vse skupaj.

Trasa Feldbana

Na krožni poti, ki jo bomo prehodili danes sicer ne bomo prehodili celotne trase Idrijskega feldbana od Godoviča pa do Idrije, vendar le njen najbolj zanimiv del. V kolikor pa želite, je moč traso prehoditi v celoti (glej priložen zemljevid, kjer je trasa označena).

Za izhodišče je po mojem mnenju najboljše, če izberete parkirišče pri Divjem jezeru. Od tam pa se napotimo proti visečemu mostu, ki je okoli 50 metrov višje po toku Idrijce, most prečkamo in se ob rakah podamo v smeri Idrije, a le do naslednjega visečega mostu, ki nas pripelje v bližino glavne ceste od Godoviča proti Idriji.

Tu bomo začeli naš vzpon proti trasi feldbana. Vzpon lahko opravite po cesti (makadamska cesta v Idrijski Log), ali pa se proti vrhu podate po pešpoti, ki se začne praktično na mestu, kjer od visečega mostu pridete do ceste jo zgolj prečkate in se po strmih stopnicah povzpnete do Italijanskega bunkerja iz časov Rapalske meje. Od bunkerja se nato podate po potki navzgor. Pot nas ves čas pelje mimo levih serpentin na cesti, ki se vzpenja v Idrijski Log.

Med vzponom se nam bodo nekajkrat odprli lepi pogledi na okolijške hribe in doline. Ker je vzpon precej strm, verjamem, da boste z veseljem opravili kak postanek za lovljenje sape in uživanje v razgledih.

Ko dosežemo vrh, cesti nato sledimo le kakšnih 100 metrov, ter se na razcepu preselimo na ožjo cesto, ki pa je v resnici začetek naše vojaške železnice. Malce pred zapornico je na drevesu manjša tabla, na kateri je logotip feldbana, to nakazuje, da ste na pravi poti.

Cesta se v nekaj 100 metrih zaključi in iz nje se preselimo na originalno traso feldbana. Potka je nato več ali manj ves čas lepo vidna in sem ter tja boste na drevesu tudi videli feldban markacije. Vse do vseka je trasa za hojo enostavna, takoj za tunelom, ki sledi vseku, pa se pojavi prva jeklenica. Pot je tam namreč močno zožana in v vlažnem vremenu nevarna tudi za zdrs. Zato znajo jeklenice priti zelo prav.

Zdaj ko smo ogreti pa nas čaka najbolj “razgiban” del trase, pridemo namreč do mesta, kjer je v originalu stal lesen most, danes pa tam zeva nekaj metrov dolga luknja, ki jo je potrebno premagati s pomočjo lestve, nato pa se ob jeklenici skozi gozd ponovno povzpnemo do trase proge.

Traso feldbana prečkata 2 markirani planinski poti, tako da v kolikor ugotovite, da je za koga od družinskih članov trasa feldbana pretežka, se vedno lahko vrnete in v dolino spustite po markirani poti (poti sta vrisani tudi na spodnjem zemljevidu).

Na sami trasi Feldbana vas bi opozoril le še na 2 odseka, in sicer na ovinek, kjer se trasa proge obrne proti Idriji. Tam je morda del poti, ki bo koga zmedel, predvsem v kolikor pohodnik ne pričakuje ovinka, pot pa tudi ni najbolj posrečeno označena, vsaj iz smeri iz katere prihajamo mi.

Drugi tak del pa je malce pred koncem same trase in sicer na delu, kjer je včasih stal drugi lesen most, danes pa tisti del premagamo s pomočjo klinov in jeklenice.

Povratek do izhodišča

Do izhodišča se lahko vrnete po asfaltni cesti, a meni ljubša možnost je, gozdna pot, ki poteka po levi strani Idrijce. Do nje pa pridemo prek visečega mostu, ki ste ga gotovo opazili kakšnih 100 metrov preden se je feldban spustil do asfaltirane ceste.

Na drugem bregu vas sicer čaka nekaj 10 metrov vzpona, a kaj hitro boste na markirani poti, ki pelje od Idrije do Idrijske Bele. Kmalu po tem, ko boste prišli na potko, lahko na nasprotnem pobočju poiščete traso feldbana, ki se jo vidi visoko v bregu sosednjega hriba.

Do izhodišča se bomo sprehodili še mimo jeza pri Kobili, kjer se začnejo Idrijske rake, malce nižje ob rakah, pa bomo opazili viseči most, ki smo ga prečkali ob začerku naše krožne ture.

Znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati v neposredni bližini izhodišča

• Črno jezero
• Reka Jezernica
• Idrijske rake
• Jez pri Kobili
• Jama pri Kobili, ki je občasno tudi bruhalnik vode
• Italijanski bunkerji iz časov med obema vojnama

Več o večini zgoraj naštetih stvari in še številnih drugih, pa si lahko preberete v članku z naslovom Znamenitosti Idrije.

Zaključek

Idrija je zares izjemna destinacija za raznovrstne izlete, tako v naravo, kot tudi v muzeje, rove… Že v prvem članku, ki govori o znamenitostih tega mesta, sem napisal, da se bom v Idrijo še vrnil, saj imam še marsikaj za spoznati, raziskati… In še vedno sem istega mnenja, tako da Idrija, se kmalu vidimo.

Imejte čudovit dan še naprej in pojdimo Vnaravo!