Družinski izleti v okolici Ljubljane – 16 prekrasnih idej

Iskanje idej za dobre družinske izlete v okolici Ljubljane zna biti včasih kar zahtevna naloga. Sploh, če ste redno v naravi in pogosto obiskujete destinacije okoli Ljubljanske kotline. V tem članku sem vam pripravil 16 top idej za družinske izlete v okolici Ljubljane, ki so lahko primerni za krajše sprehode, lahko pa si jih organizirate tudi, kot celodnevne izlete. Poleg njih pa sem vam pripravil še povezave do bližnjih znamenitosti, kamor lahko izbran izlet podalšate. Kam torej na izlet v okolici Ljubljane?

Na izlete v okolici Ljubljane se bomo odpravili v vse smeri, večina idej pa je v radiju 30 minut vožnje iz prestolnice, morda se boste le do Cerkniškega jezera vozili kakšno minuto dlje. Vse predlagane destinacije so primerne za obisk v vseh letnih časih in v njih bo uživala vsa družina.

Izleti v okolici Ljubljane:

1. Cerkniško jezero
2. Rakov Škocjan
3. Planinsko polje
4. Rakitna
5. Izvir Ljubljanice
6. Tehniški muzej slovenije – grad Bistra
7. Borovniški viadukt
8. Soteska Pekel
9. Podpeško jezero in Sveta Ana
10. Iški vintgar
11. Koliščarska vas pri Igu
12. Bajdniški slapovi in Turjaški grad
13. Kamniška Bistrica (izvir, Plečnikova vila, soteska Predoselj, slap Orglice)
14. Zbiljsko jezero
15. Katarina nad Ljubljano
16. Gradiško jezero

Za še več idej za izlete in pohode okoli našega glavnega mesta pa vas vabim, da si preberete bloge z naslovi Kam na izlet v osrednjeslovenski regiji, Hribi v osrednjeslovenski regiji, Hribi v okolici Ljubljane, Šmarna gora, Slapovi v okolici Ljubljane, Naravna kopališča v okolici Ljubljane, Kam v Ljubljani na sprehod, Muzeji in galerije v Ljubljani in 7 vrhov v okolici Ljubljane.

Sicer pa vam zelo toplo priporočam, da si pogledate tudi članke, ki vas bodo spoznali z lepotami Bleda, Bohinja, Kranjske gore, Idrije, Vipavske doline, Slovenske Istre, reke Soče in Dolenjske. Še več predlogov za izlete po Sloveniji pa najdete v tem članku.

Na zemljevidu so zajeti vsi izleti in vrhovi v okolici Ljubljane, ki jih najdete v razlinih člankih na strani.

1. Cerkniško jezero

Cerkniško jezero je eden od naravnih fenomenov naše lepe dežele. Ko je jezero polno, je le-to po površini kar 8x večje kot Bohinjsko jezero, v sušnem obdobju pa jezero povsem presahne in na Cerkniškem polju ni nobenega sledu o jezeru.

Po in ob jezeru so cerkničani speljali 3 pohodne učne poti, ki so dolge od 4 pa do 10 kilometrov. Tekom poti boste na učnih tablah izvedeli številne zanimivosti o jezeru, o živalskem in rastlinskem svetu, o zgodovini, človeku…

Več o enem največjih evropskih presihajočih jezer pa si lahko preberete v članku z naslovom Cerkniško jezero, izleti in pešpoti.

2. Rakov Škocjan

• Čas hoje: cca 2 uri
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče pred hotelom v Rakovem Škocjanu (45.7886, 14.297)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Za Rakov Škocjan ste verjetno že slišali, je pa tudi zelo verjetno, da tam še niste bili. Kljub temu, da je Rakov Škocjan sorazmerno blizu Ljubljane, da je v neposredni bližini primorske avtoceste in da praktično vsi vemo za to dolino, se do tja poda le malo ljudi.

Do Rakovega Škocjana (45.7886, 14.2976) boste iz Ljubljane potrebovali okoli 30 minut vožnje z avtom. Od izvoza Unec na Primorski avtocesti, pa približno 5 minut.

Rakov Škocjan je dolina, ki je dolga nekaj več, kot 2 kilometra in široka do nekaj 100 metrov. Tu smo priča neverjetnim procesom, ki jih je voda skozi milijone let pustila v apnencu. Rakov Škocjan je bil namreč nekoč jama, ki pa se je z delovanjem geoloških procesov zrušila, oz. se je udrl strop in nastala je udornica oz. dolina.

Skozi dolino teče potok Rak, v katerega se stekajo vode s pobočja Javornikov in Cerkniškega polja. Potok svojo pot po Rakovem škocjanu začne v Zrelških jamah zaključi pa jo v Tkalca jami in nadaljuje pot proti Planinski jami, kjer se združi z vodnim tokom, ki priteče iz Postonjske jame in skupaj pritečeta na plano na Planinskemu polju. Na Planinskem polju so številni požiralniki v katerih Unica ponikne in se nato v številnih izvirih pojavi kot Ljubljanica v okolici Vrhnike.

Ogled Rakovega Škocjana ni posebej fizično zahteven, je pa vse tod okoli tako zelo posebno, drugačno, kot smo pohodniki navajeni, da te narava povsem prevzame. Okoli doline, kjer teče potok oz. rečica Rak je veliko število jam, tudi zelo velikih in dolgih. Veliko je tudi breznov, udornic in številnih drugih kraških pojavov in vse te čudovite stvaritve narave si boste ob sprehodu skozi to dolino tudi lahko ogledali.

Za začetek potepanja po Rakovem Škocjanu je najbolje, da se zapeljete do hotela oz. parkirišča pred hotelom v Rakovem Škocjanu, od tam pa vas bodo modro rumene markacije naravoslovne učne poti popeljale po dolini. Pot je opremljena s tablami, kjer so razložene številne znamenitosti, posebnosti tega območja in to doda temu izletu še prav poseben pečat. Glede na to, da smo na naravoslovni učni poti, se spodobi, da so na tablah opisane tudi številne živalske in rastlinske vrste, ki domujejo v dolini potoka Rak.

Med številnimi znamenitostmi, ki jih turisti tu občudujejo prednjačita mali in veliki naravni most. Oba sta ostanka nekdaj ogromnega jamskega kompleksa, ki se je skozi tisočletja z udiranjem stropov spremenil v to, kar vidimo danes. Veliki naravni most, prek katerega vodi tudi cesta je visok 37 metrov, med tem, ko se mali naravni most dviga kar 42 metrov nad dnom doline.

V kolikor se bomo sprehodili tudi malo izven naravasolnvne učne poti, si bomo lahko Mali naravni most ogledali iz dna doline. Po povratku na učno pot, pa se lahko sprehodimo še prek Malega naravnega mosu in udornico v kateri smo se pred nekaj minutami še sprehajali občudujemo s ptičje perspektive.

Za celotno turo po Rakovem Škocjanu boste potrebovali okoli 3-4 ure. Ker verjamem, da vas bo sprehod ob Raku zlakotil, vam bo zelo všeč lepa terasa hotela v Rakovem Škocjanu, tudi postrežba je takšna, kot se spodobi. V kolikor želite na Notranjskem preživeti ves dan, vam predlagam še ogled italijanskih bunkerjev v bližini Unca pa tudi grad Snežnik in Bloško jezero nista tako zelo daleč.

3. Planinsko polje

Planinsko polje sem v zgornjih odstavkih že omenjal. Tisti, ki se še spomnite zemljepisa iz osnovne šole in “zgodbe” o reki 7ih imen, potem veste, da je Planinsko polje predzadnja “postaja” reke, ki teče skozi naše glavno mesto in se v Zalogu izlije v Savo.

Poleg reke Unice, kot se “Ljubljanica” tu imenuje, pa je na Planinskem polju še nekaj drugih zelo zanimivih znamenitosti. Reka Unica namreč priteče iz Planinske jame, ki je ogromna jama v kateri se združita reka Pivka (priteče iz Postonjske jame) in Rak (iz Rakovega Škocjana), to pa je največje jamsko sotočje v Evropi.

Seveda pa ne smem pozabiti na ruševine nekdaj najlepšega dvorca na Slovenskem, izvirov v njegovi okolici, ter požiralnikov ob koncu polja. Več o vsem pa si lahko preberete v blogu z naslovom Kam na izlet z otroki – Planinsko polje.

4. Rakitna

• Čas hoje: cca 2 uri
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: jezero na Rakitni (45.887, 14.431)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: Da

Rakitna je idiličen kraj, ki se nahaja na Rakiški planoti nekaj manj, kot 800 metrov nad morjem. Planota je med drugim zelo poznana po svojem podnebju, ki je izjemno prijazno in blagodejno za vse, ki imate težave z dihali, predvsem astmo.

Iz Ljubljane boste do jezera na Rakitni (45.8872, 14.4321) potrebovali okoli 30 minut vožnje. Ob jezeru je lepo in veliko urejeno parkirišče. Nedaleč stran je tudi čudovit hotel, kjer si lahko na velikem vrtu privoščite umirjeno posedanje na soncu.

Poleg kar nekaj možnosti za daljše in krajše pohode v naravi, nam Rakitna oz. jezero na Rakitni ponuja tudi možnost kopanja v poletnih mesecih (roko na srce, voda ni prav čista), pozimi pa je jezero pogosto prekrito z debelo ledeno ploščo in številni ljudje od blizu in malo manj blizu pridejo na Rakitno po užitke in druženje na ledu.

V kolikor so vam sprehod okoli jezera in tamkajšnje aktivnosti premalo, vam predlagam, da se podate na okoli uro in pol dolgo arheološko učno pot, ki je dobro označena in lepo opremljena s tablami, na katerih so vam razložene vse podrobnosti o različnih ostankih, ki nam jih je pustila zgodovina in ljudje, ki so tu živeli pred nami. Povezavo do opisa učne poti lahko najdete tukaj.

Nedaleč od jezera na Rakitni so tudi 3 čudoviti slapovi, ki so veliki večini ljudi povsen neznani. Več o slapu v Kotlu, slapu Pekel in slapu pod Žafotcem si preberite v članku z naslovom Slapovi v okolici Ljubljane.

Če pa ste prišli na Rakitno po nekaj daljši pohod, pa vas vabim, da se sprehodite po markirani krožni pohodni poti na Novaško goro. Za celotno pot boste potrebovali okoli 2 uri hoje, morda nekaj več. Pot pa je ves čas lepo označena in lahka. Najvišja točka Novaške gore je le 2 metra pod 1000 metrov nadmorske višine. 

Predvsem ob spustu po travnikih pod Novaško goro pa boste deležni še čudovitih razgledov proti Polhograjskim dolomitom in Ljubljanskemu barju. Če pa vas tudi ta ideja za pohod ni prepričala, pa si v avto spakirajte dekco, nekaj za popiti in pojesti, ter se enostavno zleknite na travnik poleg jezera in uživate v naravi in dobri družbi.

5. Izvir Ljubljanice

• Čas hoje: cca 1 ura
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: Močilnik (45.9554, 14.2929)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Verjetno ne bom pretiraval, če rečem, da reko Ljubljanico pozna vsak Slovenec. Nenazadnje le-ta teče skozi središče našega glavnega mesta in sta jo opevala ali o njej pisala tako naš največji pesnik, kot tudi pisatelj, France Prešeren in Ivan Cankar (mimogrede, če boste že na Vrhniki vam svetujem da se oglasite tudi v Cankarjevi hiši).

Zanimivo pa je, da večina ljudi ne ve, kje Ljubljanica izvira oz., v kolikor pa vedo, kje izvira, pa je to najverjetneje izvir v Močilniku, kjer izvira Mala Ljubljanica in ne glavni, ki je v Retovju. Nedaleč stran od Retovja je še 3. izvir, vendar se le-ta imenjuje Ljubija in se po nekaj kilometrih izlije v glavni tok Ljubljanice. Še en velik izvir (oz. trije), ki se napaja iz istih vodnih virov, pa pride na površje v Bistri, v neposredni bližini Tehniškega muzeja Slovenije.

Vsi ti izviri in še številni manjši, ki pridejo na dan v okolici Vrhnike se napajajo s Postojnskega in  Cerkniškega zaledja. Ljubljanica je namreč prav posebna reka, poznamo jo tudi, kot reko 7. imen. To pa zato, ker se vode te reke pojavijo na površju in poniknejo, kar 6x preden se še zadnjič pojavijo na površju na Vrhniki oz. njeni okolici.

Izhodišče našega izleta bo Močilnik (45.9554, 14.2929), kjer je izvir Male Ljubljanice. Tu je lepo označena krožna pot, kjer se pod strmimi skalnimi pečinami sprehodite mimo dveh izvirov, Malega in Velikega Močilnika.

Po ogledu izvirov Male Ljubljanice nas bo potka na desni strani reke, malce naprej od nekdanje gostilne v Močilniku, zapeljala skozi gozd do vasi Mirke. Ko pridemo ponovno na asfaltno cesto, se spustimo v vas in se v križišču držimo desno in kmalu bomo na svoji levi strani zagledali tudi strugo Velike Ljubljanice. Pri zadnji hiši se asfaltna cesta zaključi in nadaljuje se lepa in široka sprehajalna pot, ki nas pripelje do lesenega mostu.

V kolikor boste izvira Ljubljanice obiskali v deževnem obdobju, bo tu ogromno deroče vode in vse skupaj bo zgledalo skoraj zastrašujoče. V kolikor pa boste prišli v sušnem obdobju, pa se boste lahko mimo mostu in po strugi sprehodili do neaktivnih izvirov. Če pa boste prečkali most vas bo pot peljala mimo tabel, kjer je razložena pot Ljubljanice.

Celoten sprehod lahko nadaljujete skozi vas Verd in čez približno kilometer, preden boste prečkali most, ki je rezerviran samo za kolesarje in pešce, boste prišli še do ene znamenitosti Vrhnike oz. Verda, Kotnik-Lenarčičevega parka. Park datira v 19. stoletje. V njem pa je nekaj izjemnih primerkov dreves, predvsem drevo ginga, ki tam stoji že od leta 1883 in je eden najstarejših primerkov te vrste v Evropi. 

Po prečkanju mostu se na dveh križiščih držite leve in že po nekaj 100 metrih boste ponvno prečkali strugo Male Ljubljanice in se usmerili nazaj proti izhodišču v Močilniku.

Za celoten krog boste potrebovali slabi dve uri časa, odvisno od hitrosti hoje in tega, koliko časa boste občudovali izvire.

Sicer pa je v bližini še kar nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti (grad Bistra (tehniški muzej Slovenije), Star maln in bruhalnik vode Lintvern, razgledni stolp na Planini pri Vrhniki, Cankarjeva hiša)

6. Tehniški muzej Slovenije v Bistri

Med potjo iz Vrhnike proti Borovniški kotlini, kjer na njenih obronkih najdemo sotesko Pekel, pa se peljemo skozi enega od nekdanjih katruzijanskih samostanov v Bistri, kjer danes domuje za mene eden od najbolj zanimivih muzejev v Sloveniji, Tehniški muzej Slovenije.

V zares bogati muzejski zbirki boste našli številne izjemne dosežke naših prednikov, ki so pustili velik pečat tudi v svetovnem merilu. Verjetno pa je vrhunec celotne razstave ogled avtomobilov našega bivšega predsednika, maršala Tita.

Poleg muzeja pa boste v Bistri lahko uživali tudi v prekrasni naravi, številnih izvirih “Ljubljanice” in lepo urejeni učni poti. Več o vsem skupaj pa najdete v blogu z naslovom Kam na izlet v Osrednji Sloveniji.

7. Borovniški viadukt

• Čas ogleda: cca 1 ura in 30 min
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: Borovnica (parkirišče pri stebru 45.9194, 14.3653)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Glede na to, da sem borovničan, sem zelo vesel, da se tudi v naši občini v letu 2022 turistična ponudba malce oplemenitila. Poleg soteske Pekel, ki je zelo lepo obiskana, smo v “ponudbo” dobili tudi spominsko pot, ki obiskovalca popelje po poti najmogočnejšega viadukta na južni železnici (Dunaj – Trst).

Borovniški viadukt je bil izjemni gradbeni dosežek in njegovo mogočnost si še dan danes težko predstavljamo. Že bližnji Dolinski most, oz. Jelenov viadukt je mogočen most, danes največji obočni most v Sloveniji, a proti Borovniškemu viaduktu je, na fotografijah iz tistega časa, zgledal pravi malček.

Borovniški most je bil dolg več kot 560 metrov in na najvišji točki visok 38 metrov. Grajen je bil iz klesanega kamenja in opek in je bil v tistem času največji zidani most v Evropi. Veliko več podrobnosti o sami gradnji, načrtovanju in nenadaznje tudi o zrušitvi velikana, pa si boste lahko prebrali ob obisku Borovnice.

Celotna pot Borovniškega viadukta pa vas bo zapeljala še na obe strani doline, kjer se je most začel oz. končal. Na eni strani boste uživali v razgledu na Borovnico, ogledali pa si boste lahko še staro železniško postajo in Dolinski most, na drugi strani doline pa boste lahko pogledali železniško čuvajnico.

8. Soteska Pekel

• Čas hoje: 2 uri in 30 min (celotna krožna pot)
• Zahtevnost poti: zahtevna
• Izhodišče: parkirišče v Peklu (45.895, 14.378)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da, če je pes sposoben hoditi po strmih stopnicah
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Pekel je izjemno slikovita soteska s 5. slapovi, ki jo je izoblikovala Brovniščica. Potok sicer izvira blizu vasi Otave in se zaradi tega sprva imenuje Otavščica. Skozi sotesko Pekel vodi lepo urejena pohodna pot, ki pa je na določenih mestih tudi precej zahtevna. V ta namen je pot zavarovana z jeklenico, za plezanje prek skal pa so vam v pomoč tudi klini in stopnice.

Pot skozi sotesko Pekel je od vseh poti, ki jih obdelujemo v tem blogu najbolj zahtevna, zato je priporočljivo, da imate temu primerno tudi opremo, tu mislim predvsem na obutev.

Pot skozi sotesko se prične nekaj 100 metrov za vasjo Ohonica, (45.896, 14.37896). Tam je urejeno sorazmerno veliko parkirišče. Do gostilne v Peklu je se sprehodite po cesti, nato pa se le-ta spremeni v sprva precej položno in široko potko, a že kmalu, po nekaj minutah hoje se zoža in bolj strmo vzpne. Med 2. in 4. slapom je potrebno prehoditi tudi 2 odseka stopnic, ki znajo biti za nekatere velik izziv (tudi za 4 nožne prijatelje) predvsem med spustom (lahko izberete tudi drugo pot).

Za celoten vzpon do 5. slapu boste verjetno potrebovali okoli uro in pol zelo zmerne hoje. V poletnih mesecih vam svetujem, da imate s seboj tudi brisačo in kopalke, saj je v soteski kar nekaj mest, kjer se da shladiti v manjših ali večjih tolmunih.

Večina ljudi sicer pod 5. slapom zaključi z vzponom in se v krožni turi preko hudičevega zoba začne spuščati nazaj proti 3. slapu. Vendar pa vam predlagam, da se vzpnete nad 5. slap in si vsaj ogledate še tolmun na vrhu slapa, če se v njem že ne boste tudi osvežili.

Od tu lahko pot nadaljujete tudi navzgor do vrha soteske, kjer so včasih izkoriščali moč vode in je bilo postavljenih kar nekaj mlinov, katerih ostanki so danes še vedno vidni. Od tu lahko pot nadaljujete po markirani poti proti Pokojišču in se prek Pristave spustite do vašega izhodišča na parkirišču pri jasi ljubezni.

Za celotno krožno pot boste potrebovali okoli 2 uri in pol zmerne hoje, lahko tudi kakšno minuto več. Seveda pa se lahko tudi spustite nazaj v sotesko in spust nadaljujete po levem bregu soteske prek Hudičevega zoba…

Še nekaj dodatnih podrobnosti o soteki Pekel in idej kje se lahko kopate pa si preberite v blogu z naslovom Soteska Pekel.

9. Podpeško jezero in Sveta Ana

Iz najlepše soteske v okolici Ljubljane (moje mnenje) pa se bomo preselili ob edino naravno jezero v okolici našega glavnega mesta. Podpeško jezero je izjemno zanimivo jezero, ki je skoraj povsem pravilne okrogle oblike, kljub temu, dajezero ni nevem kako veliko, pa je to enonajglobjih jezer pri nas.

V poletnem času tu kar mrgoli kopalcev, ki uživajo v prijetni temperaturi jezerske vode, ter lepem travniku, kjer je moč uživati v številnih družabnih igrah, ali pa zgolj počivati in se nastavljati sončnim žarkom.

V kolikor ste malce bolj aktivne narave, pa vam bo gotovo všeč hiter vzpon na čudovit razgledni vrh nad jezerom, s katerega lahko občudujemo ljubljansko barje in reko ljubljanico.

Več o Podpeškem jezeru si preberite v članku Naravna kopališča v okolici Ljubljane, o vzponu na Sveto Ano pa v članku 7 vrhov v okolici Ljubljane.

10. Iški vintgar

• Čas hoje: cca 1 ura in 30 min (do sotočja)
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče v vintgarju (45.9117, 14.499)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: 1€/uro

Iški vintgar je še ena točka v okolici Ljubljane, ki je iz leta v leto bolj priljubljena. Predvsem v poletni pripeki se tja zateka veliko ljudi iz Ljubljanske kotline. V senci dreves in ob hladni, ter čisti Iški je v poletnih mesecih zelo živahno.

Iški vintgar je soteska, ki je nastala, kot posledica velikih tektonskih prelomov in oblikovanja potokov Iške in Zale. Soteska je na trenutke izjemno ozka in jo obdajajo zelo strma pobočja. Za pohod skozi sotesko pa se je potrebno tudi primerno obuti, saj je pot globje v soteski tudi precej strma in ozka.

Od doma v Iškem vintgarju (45.9152, 14.5046) se usmerimo ob potoku navzgor, po za promet zaprti poti. Pot je lepa in široka. Po približno 20 minutah hoje pa pridemo do konca poti na levem bregu Iške (gledano po toku navzdol) in moramo prek vode (po kamnih, ki so zloženi prek struge ali po vodi) priti na desni breg, kjer se nadaljuje markirana pot po soteski navzgor. Pot se sicer lepo shojena a precej ožja, kot do sedaj in tudi previdnost ob hoji ne bo odveč.

Med potjo, ki sprva vodi povsem ob strugi bomo lahko občudovali slikovito strugo, kasneje pa se pot, zaradi neprehodnosti in strmih pobočij dvige visoko v pobočje desnega brega Iške, vendar pa se pred sotočjem Iške in Zale ponovno spusti do struge. Na sotočju, ki je tudi stičišče 4 občin (Brezovica, Ig, Cerknica in Velike Lašče), bomo spet soočeni z izzivom prečkanja vode.

Tu se lahko vaš izlet konča in začnete s potjo nazaj proti izhodišču (v poletnih mesecih je odlična izbira hoja po strugi navzdol, vendar obujte superge, saj je gojzdarjev verjetno preveč škoda za hojo po vodi). Pot po strugi je še veliko bolj slikovita in zabavna. Prečkali boste tudi precej tolmunov, kjer se brez težav ohladite v čisti in osvežujoči vodi.

Lahko pa se odločite in pot nadaljujete proti Rakitni, izviru Zale ali Iške, Krimu, ter naredite krožno pot do vašega izhodišča. Omenjene poti so precej dalše in kondicijsko zahtevnejše.

11. Koliščarska vas pri Igu

• Dolžina poti: cca 6 kilometrov
• Čas ogleda: cca 3 ure
• Izhodišče: Ig – center (45.9595, 14.5275)

Koliščarsko narelje pri Igu je “zaživelo” v letu 2023 in je zelo lepa izletniška popestritev v okolici našega glavnega mesta.

Med ogledom, ki bo trajal okoli 3 ure boste izvedeli zelo veliko zanimivih stvari o Ljubljanskem barju, njegovih prvih prebivalcih, sledeh, ki so jih le-ti pustili za seboj in še veliko več.

Poleg tega, da si boste ogledali pravo repliko koliščarske vasi, v treh stavbah boste spoznali kako so ti iznajdljivi ljudje živeli, pa boste spoznali tudi kakšne sledi so pustil za seboj in kje vse so jih arheologi našli. Veliko zanimivega pa boste izvedeli tudi o flori in favni Ljubljanskega barja.

Več podrobnosti o vsem skpaj pa izveste na tej povezavi.

12. Bajdniški slapovi in grad Turjak

Soteska potoka Bajdinec je širši množici povsem neznana soteska, ki se skriva pod Turjakom. V soteski, ki je sicer sorazmerno enostavno dostopna, je moč občudovati 4 slapove. Skozi sotesko žal ne vodi označena pot, zato se je potrebno na mestih znajti po svoje in se odločiti kje se bomo vzpeli višje v sotesko.

Celoten izlet si lahko popestirte z obiskom Turjaka in Turjaškega gradu, v katerem je muzej in nekaj zelo zanimivih zbirk.

Več o tej ideji za izlet pa si preberite v članku ki vas vabi na izlet po Dolenjskem.

13. Kamniška Bistrica

Zadnja od treh sotesk, ki jih premore Osrednjeslovenska regija pa je soteska Kamniške Bistrice. V njej se “skrivajo” številne naravne znamenitosti, hkrati pa je to tudi eno od zelo priljubljenih izhodišč za naskok na najvišje vrhove Kamniško Savinjskih alp.

Tako visoko se v tem predlogu za izlet ne bomo podajali, vas bom pa povabil na ogled čudovitega izvira Kamniške Bistrice, sprehodili se bomo do najvišjega slapu v Osrednji Sloveniji in se podali na krožno pot prek Krvavškega mostu, na kateri bomo videli Plečnikovo vilo izvir Mali izvirnik in čudovito do 30 metrov globoko sotesko Predoselj.

Izleti v Kamniški Bistrici

Velika večina izletnikov, ki se podajo v dolino Kamniške Bistrice se ustavijo ali na spodnji postaji kabinske žičnice, ki pelje na Veliko planino, ali pa na parkirišču pri izviru Kamniške Bistrice oz. pri planinskem domu v Kamniški Bistrici. Le redki pa se ustavijo na izhodišču, ki nas popelje v dolino Bele in do slapu Orglice.

• Izvir Kamniške Bistrice
• Pot prek Krvavškega mostu
• Plečnikova vila
• Soteska Predoselj
• Mali izvirnik
• Slap Orglice

Izvir Kamniške Bistrice

• Čas ogleda: cca 15 min
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče pri izviru (46.327, 14.589)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Izvir Kamniške Bistrice je tipični kraški izvir, kjer voda na plano priteče iz številnih razpok, izpod skal in se v naslednjih metrih začne združevati v večji in večji tok, ki se nato izlije v čudovito jezerce, okoli katerega nas popelje tudi pot ob Izviru.

Ob obisku, ko je nastal tudi video, je bila Kamniška Bistrica kar precej vodnata, sicer boste po večini priča bolj umirjeni reki, pa tudi voda ne bo pritekala iz tako številnih lušenj, tako da bo tudi prehod okoli izvira malce lažji, seveda, če se ga boste lotili.

Kamniška Bistrica je sicer tipična alpska reka, saj ima svoje vodno zaledje visoko v gorah, kjer nato voda prek razpok in brezen pronica proti dolini in tako v številnih izvirih v dolini najde pot na površino. Ob izviru ima voda nekje med 6 in 8°C in prav zato je jezerce pri izviru tudi eno najbolj priljubljenih mest za potope v ledeno vodo v Sloveniji.

Po ogledu izvira Kamniške Bistrice vam priporočam, da se podate še na slabo uro dolg sprehod prek Krvavškega mostu, saj je izhodišče za krožno turo prav tako parkirišče pri planinskem domu v Kamniški Bistrici.

Pot prek Krvavškega mostu

• Čas kroga: cca 60 min
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče pri izviru (46.327, 14.589)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Krožna pot prek Krvavškega mostu je lepa in enostavna pohodna pot, ki je primerna praktično za vsakogar, tudi za družine z majhnimi otroki. Vsega skupaj boste v celotni krožni turi naredili nekaj več kot 3 kilometre in pol, za to pa boste potrebovali okoli umirjenega pohoda.

Predlagam vam, da pot začnete na parkirišču pri izviru Kamniške Bistrice in se za začetek po cesti povzpnete mimo parkirišča pri izhodišču za vzpon na Kamniško sedlo, od tam pa po cesti nadaljujete še kakšnih 400 metrov, do mostička, ki vas bo popeljal na desni breg struge, ki je sicer pogosto tudi suha.

Na desnem bregu vas bodo table povabile navzgor proti spominskemu parku, a naša pot zavije po strugi navzdol. Lepa in široka pot nas v nekaj 100 metrih pripelje do prve jase na kateri stoji nekdanja lovska koča, oz. dvorec, ki ga je na željo kralja SHS (Aleksandra Karađorđevića), leta 1933 zasnoval in postavil Jože Plečnik.

Karađorđevići v dvorcu niso bili velikokrat, saj so kralja leto kasneje ubili. Po 2. Svetovni vojni je dvorec prevzela takratna politična elita in prijelo se ga je tudi ime Titov dvorec. Po osamosvojitvi je dvorec “izgubil” svoje “eminentne” goste in v upravljanje ga je vzelo podjetje Stol. Stavba naj bi bila danes prazna in čaka na boljše čase.

Le streljaj nižje pa pridemo do nove jase na kateri je več stavb in med drugim tudi gostinski lokal in piknik prostor, ki ga lahko vzamete v najem.

Ob koncu jase, pred mostom pridemo do usmerjevalnih tabel, ki so po mojem mnenju postavljene malce nerodno, saj kažejo v smeri mostu oz. ceste, v resnici pa po travniku malce v desno zavije pot, ki nas bo pripeljala do slikovite soteske Predoselj.

Na 2 ali 3 mestih je pot “obdeala” voda hudournikov, tako da bo potrebno malce previdnosti. Ob sotočju Malega Izvirnika in Kamniške Bistrice pa struga možno zoži in voda vstopi v ozko sotesko, ki je globoka do 30 metrov. Navpične stena soteske in čudovita sinje modra Kamniška Bistirca so prava paša za oči, a ne bodite preveč radovedni in pogumi, saj bregovi soteske niso zaščiteni, zdrs v sotesko pa nebi bil prav prijeten.

Za povratek do izhodišča se nato preselimo prek mostu in takoj zavijemo na traktorsko pot, ki nas mimo izvira Mali Izvirnik popelje do mesta, kjer smo začeli naše potepanje ob Kamniški Bistrici.

Slap Orglice

• Čas kroga: cca 3 ure
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče ob cesti (46.3191, 14.5995)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Le nekaj 100 metrov nižje po cesti, od soteske Predoselj pa pridemo do izhodišča za slap Orglice in dolino potoka Bela. Sicer je to tudi točka, ki je precej priljubljena pri pohodnikih in ljubiteljih visokogorja, a v okoli 45 minut dolgem sprehodu nas lepo urejen apot pripelje do najvišjega slapu v Osrednji Sloveniji, okoli 40 metrov visokega slapu Orglice.

Več o slapu Orglice si lahko preberete v članku Slapovi v okolici Ljubljane.

14. Zbiljsko jezero

• Izhodišče: Zbilje (46.1582, 14.4177)
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Zbiljsko jezero je seveda umetno jezero, ki je nastalo z zajezitvijo naše največje reke pri Medvodah. Jezero je dolgo okoli 5 kilometrov in je “nastalo” leta 1953. Že kmalu po zajezitvi Save pri medvodah je Zbiljsko jezero začelo privabljati številne obiskovalce, ki so na in ob jezeru lahko uživali v številnih dejanostih.

Z leti je Sava na dno jezera odložila ogromne količine naplavin in jezero obiskovalcem ni več nudilo tistih užitkov, kot v preteklosti. Prav zato so v sredini 90ih let jezero malce očistili, kar je pripomoglo k novemu “bumu” pri obisku…

Jezero je danes ena od najbolj priljubljenih točk v okolici ljubljane, tja namreč zahaja staro in mlado, vse od družin z majhnimi otroki, zaljubljencev, sprehajalcev, tistih, ki uživajo v rekreaciji na in ob vodi.

Ob jezeru so zgradili izposojevalnico čolnov, supov in ostalih “prevoznih” sredstav, ki jih je moč koristiti na mirnih vodah. Nedaleč stran pa lahko tisti bolj umirjeni obiskovalci uživajo v lepo urejenih lokalih s terasami in prijetnim pogledom na mirno Savo, ter številne labode, ki uživajo v obilici hrane, ki jo prejmejo od radodarnih obiskovalcev.

Od čolnarne in lokalov nas ob jezeru lepo urejena sprehajalna pot kmalu pripelje do družabnega prostora s klopcami, igrišči za obojko na mivki, obiskovalcem pa je na voljo tudi velika travnata površina za najrazličnejše prostočasne dejavnosti v naravi. Moč pa je najeti tudi piknik prostor za najrazličnejša praznovanja…

Mogoče še manjše “opozorilo”. Tisti, ki bolj uživate v samoti, boste v Zbiljskem jezeru lahko uživali izven sezone in ob tistih manj “zanimivih” urah, sicer pa se na Zbiljah ljudje dobesedno gnetejo kot v centru Ljubljane ali pa na Bledu.

15. Katarina nad Ljubljano

• Višna: 738 m
• Primerno za psa: Da
• Izhodišče: parkirišče pri OŠ na Katarini (46.0937, 14.3696) in kamnolom ob cesti proti Belem (46.0887, 14.3624)

Katarina nad Ljubljano je zelo priljubljena točka za najrazličnejša pohajkovanja po vrhovih Polhograjskih dolomitov, ob tem pa je ta vasica tudi zelo priljubljena pri kolesarjih, ki preizkušajo svoje noge ob vzpenjanju po asfaltnih in makadamskih cestah.

V kolikor iščete malce lažji pohod, potem vam Katarina ponuja Svetega Jakoba in pa Jeterbenk, do katerih imate kakšnih 30 minut hoje, v kolikor pa ste za malce daljši pohod, pa sta vam na voljo Polhograjska grmada in Tošč, pa seveda še kar nekaj drugih vrhov tom okoli.

16. Gradiško jezero

• Izhodišče: Parkirišče ob jezeru (46.1622, 14.7083)
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

Gradiško jezero je eno od mlajših jezer v Sloveniji, nastalo je namreč ob gradnji štajerske avtoceste, kot zadrževalnik za hudourniške vode, ki prihrumijo proti ljubljanski kotlini iz okoliških vzpetin. Jezero je sorazmerno veliko saj se razteza na okoli 5ih hekratjih in pol površine, globoko pa naj bi bilo koli 6 metrov.

Tla jezera so muljnata, zato je tudi voda v jezeru kalna, a to nekaterih ne moti kaj dosti in poleti se v jezeru marsikdo tudi ohladi.

Ob močnejšem deževju jezero opravlja svoj namen in gladina jezera se lahko dvigne tudi za več kot meter, tako da voda zalije tudi prijetno makadamsko pot, ki vodi okoli jezera. V takšnih primerih se pot okoli jezera iz dobrih 4 kilometrov podaljša na več kot 5 kilometrov in pol.

Jezero je sicer ena priljubljenejših rekreativnih točk v občini Lukovica in po potkah in njegovih bregovih je v lepem vremenu precej živahno. K temu pripomore tudi lokalček v bližini parkirišča, kjer prirejajo raznorazna druženja, koncerte, zabave…

Po mojem menju izlet do Gradiškega jezera ni nekakšen presežek, a vseeno je to zelo prijeten kraj za družinske sprehode po naravi, uživanje ob in na jezeru in zagotovo je tu pravi raj za ribiče.

Zaključek

Tako, to je bilo 16 odličnih idej za družinske izlete v okolici Ljubljane. Karakteristike izletov so precej različne in kateri od izletov je gotovo primeren tudi za vašo družino, če ne že vsi. Večina izletov je tudi precej blizu drug drugemu, tako da v kolikor ste bolj hitra družina polna energije, lahko 2 izmed izletov združite v enodnevni izlet. Ali pa v ogled vključite tudi katere druge znamenitosti v okolici Cerknice, Vrhnike, Borovnice, Iga… Nekaj idej za izlete v okolici Ljubljane lahko najdete tudi na naši strani.

Želim vam varen korak in pojdite Vnaravo!