Jezera in slapovi v okolici Kranjske gore

Kranjska gora je verjetno edini pravi resort v Sloveniji, ki “živi” skozi celotno leto. Glede na to, da so žičnice pred nekaj leti kupii južni Tirolci, si lahko obetamo, da se bo tudi na tem področju kaj spremenilo in da bomo na Kranjsko goro kmalu spet ponosni, tudi kar se žičnic in prog tiče. Ob tem pa je Kranjska gora že nekaj časa zelo priljubljena destinacija tudi v ostalih letnih časih, predvsem poleti, ko nam ponuja precej zanimivih izletov ob jezerih, rekah in slapovih.

Jezera in slapovi v okolici Kranjske gore morda niso tako opevani, kot v okolici Bohinja, a vseeno si je moč privoščiti v okolici Save Dolinke številne nepozabne izlete za vso družino. Tokrat se bomo podali do Jezera Jasna, obiskali Belopeška jezera v sosedni Italiji, se ustavili na čudovitih Zelencih, ter skočili še na izjemne slapove v Tamar, Gozd Martuljek in v ledeniško dolino Vrata.

Kranjska gora – jezera in slapovi

• Jezero Jasna
• Belopeška jezera
• Zelenci
• Slap Črne vode
• Slap Nadiža
• Martuljški slapovi
• Slapova Peričnik
• Slap na Jermanci

Mimogrede, v kolikor iščete še več idej za izlete v okolici Kranjske gore, vam predlagam, da si preberete članke z naslovi Vzpon na Vitranc in Ciprnik, Špik, gora, ki vzbuja strahospoštovanje, Visoki Mavrinc, Tromeja, Mojstrana in dolina Vrata, Mala Mojstrovka, Slemenova špica ter Prisojnik.

Jezero Jasna

Jezero Jasna je danes ena od bolj priljubljenih točk Kranjske gore in njene okolice. V poletnih mesecih to jezero, ki leži na robu Triglavskega narodnega parka privablja številne turiste in obiskovalce od blizu in daleč.

Jezero Jasna je le streljaj stran od sotočja Velike in Male Pišnice iz katerih se tudi napaja. Bregovi jezera so prodnati, gladina jezera pa je nižje, kot višina Velike Pišnice, tako da le-ta pronica skozi visoke nanose kamenja v jezero in skrbi za svež pritok hladne in kristalno čiste vode.

Ko se sprehodimo ob jezeru in namočimo noge v Pišnico se nam zdi samoumevno, da so ti prodnati nanosti tu že od nekdaj, a temu še zdaleč ni tako. Leta 1885 naj bi hudo neurje poskrbelo da so Pišnice (še suha Pišnica) v dolino prinesle ogromne količine proda, ki je nekaj metrov na debelo prekril travnike in njive, ki so do takrat krasili sotočke Velike in Male Pišnice.

Že kmalu po tem dogodku so na mestu današnjega jezera izkopali prod in uredili bazen… z leti pa se je le-ta povečeval in v začetku 90ih let 20. stoletja je jezero Jasna dobilo svojo svojo današnjo podobo.

Ob jezeru je danes urejena sodobna infrastruktura, ki obiskovalcem ponuja številne možnosti za prijetno preživljanje prostega čaa. Ob jezeru je urejenih nekaj lesenih pomolov in stolp za skakanje v vodo. Okoli jezera je urejena prijetna sprehajalna potka s čudovitimi pogledi na mogočni gori Prisojnik in Razor. Ob jezeru si je moč sposoditi sup, se preizkusiti v slacklinu, odžejate se lahko v enem od prijetnih lokalčkov na bregovih Jasne, v kolikor pa ste ljubitelji muharjenja, pa se lahko na jezeru preizkusite tudi v tej zvrsti športnega ribolova.

V poletni pripeki se temperatura vode v jezeru Jasna lahko povzpne tudi nad 20°C, predvsem levo jezero (gledano s strani Pišnice) je toplejše, saj večina hladne in sveže vode v jezero priteka na skrajnem desnem robu desnega jezera, tam temeperatura le redko preseže 15°C.

V zimskem času pa se gladina jezera, ob dovolj nizkih temperaturah, spremeni v ogromno drsališče.

Belopeška jezera

Sicer Belopeška jezera od konca 1. Svetovne vojne niso več na ozemlju Slovenije, a jih je po mojem mnenju vredno vključiti v ideje za izlete v okolici Kranjske gore. Jezeri se namreč nahajata le okoli 6 kilometrov od Rateč v dolini nad katero se divujejo Ponce in Mangart.

Jezeri sta poznani tudi pod imenom Mangartski jezeri, saj je 3 najvišja gora v Sloveniji neposredno nad njima. Še posebaj lep pogled na jezeri smo deležni v kolikor se vzpnemo na Mangartsko sedlo in pogledamo prek roba v dolino.

Ob jezerih je lepo urejeno perkirišče, ki ga je potrebno v sezoni plačati, izven sezone pa je vstop za avte brezplačen. Okoli obeh jezer se je moč sprehoditi po urejenih in označenih poteh, ob njih pa vas bo čakalo kar nekaj klopc, kjer boste lahko uživali v prekrasnih razgledih in čudoviti naravi.

V kolikor radi kolesarite, je kolo idealno prevozno sredstvo za obisk Belopeških jezer. Od Kranjske gore, oz. že od Jesenic proti Trbižu pelje prekrasna kolesarska pot, ki sledi trasi nekdanje železniške proge in nas pripelje vse do vhoda v dolino pod Mangartom. Od tam pa do jezer je le še kak kilometer ne preveč strmega vzpona.

Če boste jezeri obiskali na vrhuncu poletne sezone, potem ne pričakovati, da boste lahko uživali v miru in tišini, v kolikor pa boste svoj obisk prestavili na jesen ali pomlad, pa boste zares lahko okusili mir in zvoke narave z vsemi čutili. Izven sezone je namreč ob jezerih zelo mirno in le sem ter tja boste srečali kakšnega turista.

Na tablah okoli jezer nisem zasledil nobenega opozorila glede prepovedi kopanja v jezerih, tako da predvidevam, da je kopanje dovoljeno in da se lahko v poletni pripeki v jezerih, ki sta sicer ledeniškega nastanka, tudi ohladite.

Je pa zelo zanimivo opazovati barvo obeh jezer, zgornje jezero je namreč povsem zeleno, med tem ko je spodnje jezero povsem modro.

Zelenci

Izvir naše največje in tudi najdaljše reke leži na skrajnem severo – zahodu naše lepe dežele. Vedno me fascinira, da če bi bili Zelenci le nekaj 100 metrov bolj zahodno, bi Sava Dolinka tekla v Jadransko in ne v Črno morje. Še dobro, da je razvodnica pri Ratečah in ne malo nižje, tako da Sava Dolinka teče po Sloveniji in ne v Italijo.

Zelenci so dolgi okoli 1200 metrov in v povprečju široki 150 metrov. Na eni strani so vkleščeni s strani strmih pobočij Julijskih Alp, na severu pa jih omejuje greben Karavank. Voda, ki napaja Zelence v večini priteče iz Planice oz. Tamarja. Le-tam namreč izvira potok Nadiža, ki po površju teče le nekaj 100 metrov in nato ponikne v prodnata tla (več o Nadiži si lahko preberete 2 podnaslova nižje). Ta voda pa ponovno na dan priteče na Zelencih.

Voda v Zelence priteče skozi porozna peščena tla, ki jih sestavlja jezerska kreda.. Le-ta daje jezercu značilno zelenkasto barvo, po kateri so Zelenci tudi dobili svoje ime. V številnih manjših bruhalnikih na dan vre bisernato čista voda, ki ima neglede na letni čas, stalno temperaturo 6°C, zato Zelenci ne zamrznejo tudi v najhladnejših zimah.

Večji del Zelencev, ki so od leta 1992 razglašeni za naravni rezervat, je sicer močvirje bogato s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Do in okoli jezerca, kjer na dan privre veči del Save Dolinke je speljana lesena brv, ki omogoča vsem turistom, da si ogledajo ta biser brez, da bi delali škodo v naravnem rezervatu. Ob jezercu so postavljene učne table z opisi tukaj živečih živalskih, ter rastlinskih vrst. Za boljši razgled po Zelencih zelo prav pride razgledni stolp.

Dolžina Save v celotni znaša le 10 kilometrov manj, kot 1000 kilometrov. Pot Save pa se konča v glavnem mestu Srbije, ker se naša lepotica izliva v drugi največji veletok v Evropi – Donavo in je njen daleč največji pritok.

Na parkirišču pri Zelencih, pa je po novem postavljena zelo lepa gostilna, kjer vam bodo tudi zelo prijazno postregli z najrazličnejšimi dobrotami za vse okuse. Ob gostili je manjše igrišče z gugalnicami, tako da se bodo vaši najmlajši hitro zamotili…

Do Zelencev pa je moč dostopati tudi iz ceste, ki vodi od Kranjske gore proti Planici in jo v večini uporabljajo kolesarji in sprehajalci, pozimi pa je tu speljana tekaška steza za smučarski tek.

Slap Črne vode

Tamar je verjetno najbolj priljubljena destinacija za družinske izlete v okolici Kranjske gore. Dolina, pod strmimi stenami Mojstrovk in Ponc skriva kar nekaj naravnih lepot, ki pa imajo za družinsi izlet morda malce prezahtevne dostope. Izjema pa je 70 metrski lepotec slap Črne vode, ki sicer izvira pod Slemenovo špico in prek številnih slapov priteče v Tamar, kjer lahko občudujemo zadnji in najvišji slap izmed vseh.

Obisk slapu vam toplo priporočam, saj boste za sprehod do njega potrebovali le kakšnih 10 minut, odprli pa se vam bodo tudi čudoviti pogledi na celotno dolino Planica, na Jalovec, Ponce… Podobno, kot voda Nadiže, tudi potok Črne vode kmalu po tem, ko pade na tla ponikne v prodnata tla in se združi z vodo iz Nadiže, ter pride na dan ponovno na Zelencih.

Slap Nadiža

Marsikdo ob omembi Nadiže v dolini Tamar naguba čelo… precej bolj znana reka z istim imenom namreč teče nedaleč od Kobarida in je poznana kot najbolj topla Alpska reka… A naša Nadiža razen imena, nima nič skupnega s tisto na Goriškem koncu Slovenije.

Nadiža v Tamarju je potok, ki izvira iz skalnate razpoke v steni Ponc, ter se že po nekaj metrih spusti po okoli 10 metrov visokem slapu, potok nato okoli 300 metrov nižje ponikne v prodnata tla in pod zemljo vstraja vse do Zelencev (med potjo se združi še z nekaj okoliškimi vodotoki), ko v številnih bruhalnikih privre na dan kot Sava Dolinka.

Ob izviru nadiže je tudi vodno zajetje pritne vode za Kranjsko goro, dva zalogovnika vode pa je moč videti tudi ob pešpoti proti Planici.

Izvir Nadiže je od doma v Tamarju oddaljen le nekaj 100 metrov zračne linije, za pot pa boste potrebovali okoli 20 minut zmerne hoje.

Martuljški slapovi

Kot sem omenil že v uvodu, je razgled v Gozdu Maruljku, ko prečkamo Savo Dolinko, eden najlepših pogledov na naše vršace na sploh. Ta kulisa Špikove skupine me vedno znova navduši. Svoje vozilo boste pustili takoj za mostom na lepo urejenem parkirišču ob kolesarski in sprehajalni poti. Po tej-isti poti se bomo odpravili proti osrčju razgleda, ki smo ga malo prej občudovali.

Pot je zelo dobro označena z rumenimi usmerjevalnimi tablami (slap 1,2). Ob poti do soteske pa nas spremlja gozdna učna pot, ki me je navdušila. Ob branju tabel sem izvedel ogromno zanimivih stvari o lesu in uporabi različnih vrst lesa za najrazličnejše namene (gradnjo, orodje, obuvala, ogrevanje, čiščenje, stelo…). Hkrati nas ob začetku učne poti table v lepo urejenem parkcu podučijo o živi in neživi naravi tod okoli, o kulturni dedišini… Malo kasneje pa je ob dveh “glamping” hišicah pripravljen teren za pridobivanje oglja po načinu, ki so ga uporabljali v preteklosit. Zelo zanimivo.

Do začetka soteske, kjer vas bosta na drugi strani mostu pozdravili dve info tabli, boste potrebovali okoli 10 minut sprehoda. Soteska se začne precej umirjeno, nas zapelje mimo nekaj nanešenega proda, kjer je idealen prostor za posedanje v vročih poletnih dneh, a že kmalu po tem, se pot zareže pod navpične stene soteske, kmalu pa se vse skupaj postavi tudi po konci.

Lepo speljana pot je zelo zgledno vzdrževana in po mojem mnenju kar se da dobro zavarovana. Prvi slap bomo dosegli v dobrih 15ih minutah od vstopa v sotesko, predvsem v spomladanskih mesecih, ko je struga zelo vodnata, so slap in tudi ostali deli soteske še posebej lepi in čudovito zastrašujoči. Vsa ta moč vode…

Malo nad 1. slapom bomo prišli do križišča poti, kjer se lahko v krožni poti vrnemo do našega izhodišča, ali pa vzpon nadaljujemo proti planini Jesenje in 2. slapu. Tu se pot umakne iz soteske in vse do zgornjega slapu jo nadaljujemo po izjemno prijetni in prav nič zahtevni gozdni potki.

Med vzponom nas bodo table povabile na planino Jesenje, kjer vas bodo postregli v Ingotovi koči, malce višje pa se lahko sprehodite do Finžgarjeve kapelice. Ta postanek vam predlagam, da prihranite za spust.

Malce previdnosti bo potrebno le pri spustu v sotesko pod 2. slapom, ko vam bodo v pomoč tudi jeklenice. S prve razgledne točke je moč videti praktično celotnega lepotca. V kolikor pa se želite vzpeti povsem v bližino 48. metrov visokega slapu, pa se boste morali prek strmega vzpona po skalah in s pomočjo jeklenic, ter klinov povzpeti prek skalnate stene.

Glede na to, da je 2. slap sorazmerno visoko v soteski, ki je skrita pred soncem, saj je to čisti sever, je potrebno upoštevati, da v pomladanskem času, znajo biti okoli 2. slapu še zelo zimske razmere in je lahko pot zaradi varnosti zaprta.

Slapova Peričnik

Peričnik je skupno ime za dva slapova, ki sta nekje na polovici poti do Aljaževega doma v Vratih. Spodnji slap, ki se ga vidi tudi iz ceste je visok 52 metrov in je prava paša za oči. Peričnika pa sta tudi ena redkih slapov, pod katerim se lahko celo sprehodimo. Brez tažav se jima lahko približamo in se osvežimo v pršu vode.

V zimskem času pa je stena preko katere pada Peričnik izjemna “izložba” zamrznjene vode, ki se v zavesi ogromnih sveč spušča preko celotne več kot 50 metrov široke in visoke stene. Zares edinstven prizor, ki človeka osupne.

Ogled Peričnikov je brezplačen, v kolikor boste svoje vozilo parkirali pri domu pri Peričniku, boste morali plačati 3,5 evra za 2 uri parkarkiranja svojega jeklenega konjička.

Zgornji slap Peričnik je precej manj priljubljen, kot spodnji, nič čudnega, saj je več, kot 3x nižji in tudi težje dostopen in viden. A vseeno se sprehodite nad spodnji slap, tam boste lahko uživali v čudovitem razgledu na dolino, veliko manj je tudi gneče, tako da boste lažje našli miren kotiček in užili lepoto in energijo enkratne narave.

Podobno, kot pri velikem Peričniku, se je tudi pod zgornjim Peričnikom moč sprehoditi in uživati v igri kaplic in curkov, ki tečejo skozi skalnato moreno.

Slap na Jermanci

Soteska Jermance je bolj, kot po slapovih poznana po eni najtežjih ferat v Sloveniji, ki nas prek spodnjega slapu popelje v sotesko…

Spodnji slap je sicer zelo lep, visok okoli 15 metrov, a njegovo lepoto kvarijo betonski “dodatki” ob vznožju slapu. A v kolikor ste ljubitelji slapov, ali če uživate v feratah, si ga le pojdite ogledati in splezajte še ferato. Več o ferati najdete v članku Ferati Hvadni in Jerman.

Zaključek

Kranjska gora je eden od slovenskih turističnih biserov. Za razliko od Bovca in tudi Bohinja je Kranjska gora aktualna v vseh letnih časih, saj privablja ogromno obiskovalcev skozi celotno leto. Verjamem, da ste ob branju članka dobiti nekaj navdiha za preživljanje prijetnih uric v objemu neokrnjene narave.

Želim vam lep dan še naprej in pojdimo Vnaravo!