Kaj jesti in piti v hribih


Kaj jesti in piti v hribih

Glede na to, da v naše in tuje hribe zahaja vedno več pohodnikov, tudi takšnih, ki visokogorja in celodnevnih, ali celo večdnevnih tur niso vajeni, se zelo pogosto poraja vprašanje kaj jesti in piti v hribih?

Po izkušnjah, ki jih imam sam, po mnenju strokovnjakov, katerim pripisujem kredibilnost in tudi po sami »kmečki« pameti, je odgovor, da je najbolje uživati lahko prebavljivo hrano, ki vsebuje veliko naravno prisotnih sladkorjev in lažje prebavljivih maščob. Pri pijači, pa sam veliko večino časa prisegam na vodo, v mrzlem vremenu čaj in vsake toliko časa na izotonični napitek ali pa kakšen Radler v visokogorski koči.

Kaj jesti pred hojo v hribe

Ne samo, ko se odpravljamo v hribe, vendar tudi vsak drug dan, se je dobro vprašati kaj jem. Saj to v precejšni meri vpliva na to kako se počutimo, kakšna je naša energija, kako zgledamo in nenazadnje tudi kakšno je naše zdravje. Že eden najbolj slavnih citatov očeta sodobne medicine, Hipokrata pravi, naj bo hrana vaše zdravilo in zdravilo vaša hrana.

Sam prakticiram, da vsako jutro, tudi če ne grem v hribe jem kombinacijo sadja in namočenih kosmičev z dodatkom različnih oreščkov in semen. In enak zajtrk imamo tudi ko se odpravim v hribe. Lahko prebavljivo, veliko naravne energije v obliki sladkorjev in maščob, precej vlaknin in seveda tudi vitaminov in mineralov. Ob tem pa je vse skupaj še zelo okusno in precej dobro za hidracijo telesa.

V kolikor sami prakticirate drugačne zajtrke, ali pa jih sploh nimate, je dobro, da stvari drastično ne spreminjate na dan, ko se odpravljate v hribe. Saj vam lahko telo odreagira na način, ki vam ne bo všeč. Predvsem povečana vsebnost vlaknin zna biti za veliko ljudi težava, v kolikor zaužijejo v svoji prehrani premalo te vrste ogljikovih hidratov. Zato je dobro, če pojeste nekaj takega, kaj jeste tudi običajno.

Neko morda boljšo obliko zajtrka pa v praksi preizkusite najprej na bolj običajen dan, da vidite kako se boste počutili, kaj vam bo rekel vaš želodec in predvsem vaše črevo.

Prav tako je pomembno, da zjutraj (ne samo pred hojo v hribe) v telo dodate vodo in ga s tem hidrirate. Predvsem v vročih dnevih je ob intenzivni hoji navkreber težko zaužiti zadostno količino vode, tako da je dobro, če z hidracijo začnemo še preden začnemo s hojo.

Hrana za v hribe

Dodajanje energije v telo je v hribih še bolj pomembno, kot v vsakdanjem življenju. V kolikor ne jemo dovolj, ali dovolj pogosto, se znajo glikogenske rezerve v telesu potrošiti, kar lahko pripelje do padca sladkorja v krvi in telo v takšnem primeru ostane povsem brez energije. Verjetno vsi poznamo rek, cukr mi je padel. V kolikor se nam zgodi to, se bo precej težko postaviti nazaj na primerno energijo, kjer bomo uživali v hoji.

Zato je dobro, če si že v naprej zamislimo postanke po poti, ki bodo vsaj na vsake 2 do 3 ure hoje in bodo namenjeni manjšemu prigrizku ali malici. Tudi v času hoje je dobro, če uživamo lahko prebavljivo hrano, ki jo telo enostavno in sorazmerno hitro pretvori v energijo. Kaj nam pomaga, če pojemo nekaj težkega, za kar telo potrebuje več ur, da razgradi in pretvori v energijo, če pa mi energijo potrebujemo čez nekaj 10 minut.

Druga stvar katero je potrebno v hribih upoštevati je tudi teža in volumen hrane. Sploh ob daljših turah, ali celo ob večdnevnih izletih v hribe je potrebno precej dobro naštudirati kaj vzeti s sabo, ker je vsega hitro preveč in nahrbtnik hitro postane premajhen, ali pa pretežek. Neglede na to, ali je to hitra enodnevna tura, ali celodnevni izlet, enako je tudi ob večdnevnih potikanjih po vršacih, je hrana v mojem nahrbtniku podobna. Vedno najdem prostor za nekaj banan, datljev in ostalega suhega sadja (fige, banane, mango, marelice, rozine), tudi pri sadnih ploščicah ne kompliciram pretirano, rad imam, da so čim bolj naravne in vsebujejo veliko sadja. Zato imam vedno s sabo tudi Frutabele v belem ovitku (90% sadja). Ob tema si glede na dolžino ture spakiram tudi oreščke, več ali manj lešnike in orehe. Ob daljših turah, ker imam na hrbtu večji nahrbtnik, mi navadno paše pojesti tudi kaj drugega, tako da si pripravim dober sočen sendvič, ali dva. To pa je več ali manj to, kar imam s seboj. Praktično ne mine izlet v hribe, ki je dolg vsaj nekaj ur, da ne bi obiskal kakšne od koč in si tam privoščil nekaj iz njihove ponudbe.  

Pijača za v hribe

Tudi pri pijači je dobro, če čim manj komplicirate. Med običajnimi dnevi več ali manj vedno pijem vodo in podobno je tudi v hribih. Res je, da jo je v hribih po grlu steče nekaj več, vendar se jo tudi skozi kožo izloči precej več. V kolikor ste eni tistih, ki imajo pogoste obiske krčev, potem vam svetujem, da si v nahrbtnik spakirate tudi kakšen odmerek dobrega izotonika in morda še magnezija.

V kolikor se v hribe odpravim sam, ali s prijateljem Lukom, ki je podobno hiter, kot sem sam, in vem, da bova opravila s kakšno precej divjo, dolgo turo, si v bidone natočim sveže stisnjen pomarančni ali pa jabolčni sok. Hidracija naravnega (stisnjenega) soka je za telo še boljša, poleg tega pa telo dobi super energijo, v obliki naravnega sladkorja in veliko vitaminov in mineralov.

Drugače pa vam toplo odsvetuje, da s seboj v hribe tovorite pločevinke, pa naj si vsebujejo karkoli. Razlog pa je preprost. Pločevinka ob stiku s skalo hitro poči in če je le-ta v notranjosti nahrbtnika bo vaš izlet postal zelo moker. Zato je bolj priporočljivo, da imate tekočino spravljeno v plastenkah, oz. bidonih, še posebej priročna pa je vreča za vodo, ki si jo namestite v nahrbtnik, cev pa si pripeljete nekam na prsa, ker imate vodo ves čas na dosegu roke.

Kako pogosto jesti in piti v hribih

Ni dovolj, da imamo vse s seboj, predvsem je pomembno, da tisto kar imamo s seboj uporabimo. Pa naj se gre za hrano, pijačo, ali pa za vetrovko, gamaše ali sončna očala.

Od vseh stvari, ki jih naše telo potrebuje za normalno funkcionirajo je najpomembnejši kisik. Brez tega lahko zdržimo kakšno minut, nekdo, ki je zelo natreniran morda 3, ali 4. Vendar pa bomo neglede na to kaj hitro morali zamenjati zrak v pljučih. Podobno, le da ne tako zelo nujna je tekočina oz. voda. Telo jo potrebuje za številne procese v našem telesu, med drugim tudi za hlajenje, prebavo, pretvorbo energije… Zato je dobro, če vodo dodajamo postopoma in po malem. Tu nam zelo prav pride vreča z vodo, ki je pripravna in jo imamo praktično vedno pri ustih. Požirek, dva ali tri vsakih 20, morda 30 minut, odvisno od tega kako naporna je pot in kako močno se potimo. Vendar je postopno pitje vode v požirkih veliko boljše za hidracijo telesa, kot pa bolj kampanjsko pitje v večjih količinah.

Pozorni bodite tudi na to, če uživate veliko dehidrirane hrane, potem morate obvezno zraven popiti še nekaj vode. Hrana, oz. dovajanje energije v telo ni tako ključno, kot hidracija, zato tudi ni potrebno, da hrano uživamo tako pogosto, kot tekočino. Sam si malico »naštimam« po nekje 3, morda celo 4ih urah hoje, odvisno od počutja. Seveda pa ne gre pozabiti, da imam zajtrk nekje uro pred samim štartom. Tudi naslednji obroki navadno sledijo nekje v razmaku 2 do 4ih ur, odvisno od poti, počutja in postankov.

Neglede na vse, je najboljše, če različne stvari preizkusite na sebi, na svojem telesu in se iz tega kaj naučite. Nekomu paše nekaj, drugemu spet drugo. Sam se čudim ljudem, ki na vrhu hriba jedo pašteto in sir, ali kaj podobnega. Ampak očitno jim to funkcionira in tako je prav.

Najbolj važno je, da v hribih uživamo in da imamo dovolj energije tudi za varen sestop do koče ali v dolino. Vse ostalo so zgolj malenkosti. Želim vam dober tek in pojdite Vnaravo!

Peter

Živijo, moje ime je Peter. Že vse življenje sem velik športni entuziast. Navdušen sem predvsem nad športi v naravi, vendar se pogosto znajdem tudi v dvoranah, saj sem tudi trener. Uživam v gibanju, v čudovitih razgledih, lepotah narave, njeni energiji. Skozi leta sem se naučil marsičesa, tako kar se tiče obnašanja v gorah, opreme, telesne priprave, soočanja s takšnimi in drugačnimi nevarnostmi in izzivi... Vse to in še kaj lahko najdete na tej strani.

Nedavni blog