Snežnik – lahko dostopni Notranjsko-Primorski velikan

Spomnim se, kot bi bilo včeraj. S prijatelji smo se pogovarjali, da bi skočili za vikend na enega od naših vrhov. Glede na to, da je bila na Gorenjskem koncu vremenska napoved slaba, Notranjska in Primorska, pa sta bili obsijani s soncem, smo se odločili za Snežnik. Pojavilo pa se je vprašanje, kako na Snežnik?

Velika večina vzponov na to čudovito goro se opravi z nekdaj priljubljenega smučišča na Sviščakih, precej manj pa z drugih izhodišč. Meni še posebej zanimiv in lep je vzpon z izhodiščem pod Gašperjevim hribom. Na Snežnik pa se lahko vzpnemo še iz Leskove doline, Sežanje in Mašuna, ki je tudi najdaljši izmed vseh vzponov.

Snežnik – Podnaslovi

1. Kje je Snežnik
2. Poti na Snežnik
3. Najlepša pot na Snežnik
4. Snežnik razgled
5. Snežnik nadmorska višina

1. Kje je Snežnik

Preden začnemo zares govoriti o Snežniku, bo morda dobro, če povem kje se nahaja ta Primorski »Triglav« (v starejši literaturi je mogoče najti omembe, da je Snežnik Primorski brat našega najvišjega vrha).

Snežnik je široka Kraška planota, ki je po večini visoka nekje med 800 in 1400 metri nad morjem. Snežniška planota z zaledjem je največji neprekinjen gozd v Sloveniji. Zaradi svoje obširnosti in raznolikosti je teren težko prehoden. Veliko je dolin in hribčkov. Planota se nahaja med Loško dolino, Pivko, Ilirsko Bistrico, na jugu in jugovzhodu pa meji na Hrvaško.

Od leta 2017 je območne snežniškega gozda – Ždrolce pod zaščito Unesca. Ždrolce so območje starodavnega bukovega gozda, ki zaradi specifičnih značilnosti, bližine morja in višine Snežnika tvori zgornjo gozdno mejo. Bukve so zaradi neizprosnih vremenskih razmer nizke in precej drugačne, kot jih poznamo v nižjih predelih, kjer so razmere za rast bolj prijazne.

2. Poti na Snežnik

Osvajanje Snežnika lahko začnete na vsaj 4 različnih točkah. Najbolj pogosto izhodišče so, kot že omenjeno Sviščaki, drugo izhodišče je Mašun (najdaljša pot), pa Leskova dolina in Sežanje. Ostala izhodišča so le skrajšane različice omenjenih izhodišč. Vse poti so po večini dobro markirane, je pa ponekod vseeno potrebno uporabiti nekaj taborniških veščine, da najdemo nadaljevanje poti.

Zaradi zgradbe tal, prevladuje apnenec, je površje Kraško. Veliko je večjih in manjših Kraških pojavov. V kolikor boste malo bolj pozorni, se da ob poteh s kratkimi ovinki videti tudi kar nekaj impresivnih brezen. Eno od njih je praktično na samem vrhu Snežnika. Veliko je tudi površinskih pojavov, kot so žlebiči, škraplje in škavnice. Najgloblje brezno tod okoli je globoko več, kot 500 metrov.

Zaradi kraškega površja, kljub temu, da je območje zelo bogato s padavinami, pa na območju snežniške planote ni niti ene površinske vode. Vse vode pridejo na površje veliko nižje. To nam da vedeti, da je podzemni del planote zelo pester in obširen.

3. Najlepša pot na Snežnik

Od vseh poti, ki vodijo na to, za ta konec Slovenije, mogočno goro je meni najlepša in tudi zanimiva pot iz Gašperjevega hriba (45.5907, 14.4697). To je skrajšana različica poti, ki vodi iz Leskove doline. Pot iz Leskove doline je sicer lepa, a dobršen del poti je potrebno narediti po gozdni cesti. To pa meni ni ravno všeč. Zato se raje odločam za pot, kjer se gozdna cesta konča in se nadaljujejo gozdne poti in stezice.

Pot iz Gašperjevega  hriba je zelo dobro označena in tudi lepo uhojena. Začne se po široki a sorazmerno strmi in kamniti poti, po nekaj 100 metrih se pot nekoliko poravna in tudi kamenja na poti ni več toliko. Pot nas vodi skozi razgiban, po večini bukov gozd, polno je vzponov in spustov, a mi se več ali manj ves čas zložno vzpenjamo.

Kmalu pridemo do manjšega prevala, kjer lahko prvič občudujemo pogled proti vrhovom Snežnika. Tu se pot za nekaj metrov spusti in nas po poraščenem grebenu (sploh desna stran je precej strma, ponekod celo prepadna) pripelje na prvo čudovito travniško jaso. To je eden od redkih krajev, kjer lahko prisluhneš tišini. V zimskem času, tu slišiš, da nič ne slišiš. Malo za hec, a čisto zares se na tej jasi, ali pa na naslednji ustavite in umirite svoj dih, ter poslušajte. V kolikor imate srečo in dan ni vetroven, boste slišali popolno tišino!

Po jasi se boste spustili za nekaj 10 metrov, nato pa boste ponovno prešli v gozd in vzpon. Po kakšnih 15 minutah vzpona se bomo ponovno znašli  na meni še lepši travnati jasi. Tu je pogled proti Snežniku neverjetno lep.

V poletnih mesecih boste občudovali male bukve, ki tvorijo gozdno mejo in vrh, ki je poraščen z ruševjem. Snežnika se s te jase ne vidi, saj ga zakriva vrh pred njim. Če pa boste Snežnik od tu »napadli« pozimi, bo pogled proti vrhu skoraj pravljičen. Podobno, kot na vrhovih Alp, pozimi ruševje ni vidno, saj ga prekriva sneg. Tudi nizki borovci so ob dobrih zimah dodobra pokriti s snegom. Ob zimskih vzponih priporočam, da imate s seboj tudi dereze, gamaše, cepin in ostalo zimsko opremo.

Po spustu po travniku druge jase se bomo ponovno za kratek čas podali v strmo se vzpenjajoči gozd. Po kakšnih 100 metrih vzpona, se bodo bukova drevesca počasi umaknila borovemu ruševju. Tu pa se nam bodo odprli pogledi na prostrane Snežniške gozdove, malo višje pa bomo v daljavi ugledali tudi Kvarner in bližnje otoke.

Ko bomo prešli okoli vrha bomo ugledali tudi vrh Snežnika, odprl pa se nam bo tudi pogled proti slovenskemu primorju. Lepa z ruševjem obdana stezica je lahko v poletni pripeki precej vroča in neizprosna. Zato vam svetujem, da se ji v najbolj vročem delu dneva izognete.

V kolikor bo dan vetroven, bo navadno na sedlu pod Snežnikom, ker se nam priključi tudi pot iz Sežanje (45.5702, 14.4542) precej vetrovno. Do vrha Snežnika imate od tu še kakšnih 15 minut strmejšega vzpona. Kmalu po sedlu se bo odmaknilo tudi ruševje in zadnji del bomo obdani samo s skalami in nekaj malega trave.

Proti vrhu si le vzemite čas in se nadihajte, ob tem pa se obrnite proti Kvarnerju in občudujte neverjetno lepo kuliso, ki nam jo lahko pričara samo Snežnik. Z vrha, kjer je tudi razgledna plošča, na kateri imamo označeno kaj vse vidimo v daljavi lahko uživamo v zares obširnih razgledih. Glede na to, da je vrh Snežnika veliko višji, kot vsi vrhovi v okolici je razgled zares neverjeten.

4. Snežnik razgled

Z vrha se vidi vse glavne vrhove slovenskih Alp. Tako Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe, kot tudi Karavanke so nam, kot na dlani. Pod nogami nam leži Loška dolina, malo dlje vidimo Cerkniško polje, pa še nekoliko dlje Ljubljansko kotlino… če obrnemo glavo nekoliko bolj levo, bomo lahko občudovali Nanos in Golake, tudi Vremščica in Slavnik nista prav daleč. Na drugi strani lahko občudujemo Hrvaške vrhove, Učko, pa gorski kotar. V lepem vremenu naj bi se videlo vse do Bosne in Hercegovine.

5. Snežnik nadmorska višina

Kot sem opisal že zgoraj je Snežniška planota visoka kraška planota, ki se po večini vzpenja nekje med 800 in 1400 metri nad morjem. Visoko iz tega povprečja »štrlita« dva vrhova, Veliki in Mali Snežnik. Prvi je visok 1796 metrov, drugi pa je 102 metra nižji.

S to višino je Snežnik najvišji vrh Slovenije izven Alpskega sveta (Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške Alpe).

Zaključek

Snežnik je markantna gora, ki je ob lepem vremenu, lahko zelo lahek sprehod. V koliko pa imamo manj sreče z vremenom, pa je lahko Snežnik pravi pekel. Sploh v zimskem času, so lahko temperature globoko pod lediščem, vetrovi, ki lahko pihajo tod so neizprosni in brez težav presežejo tudi hitrosti prek 100 kilometrov na uro. Če prištejemo še meglo, ki se rada zadržuje na vrhu, je to okolje, ki ga večina ne želi izkusiti.

Še manjše opozorilo, Snežnik si privoščite v lepem vremenu in ostal vam bo v nepozabno lepem spominu. Uživajte in pojdite Vnaravo!