Kako začeti hoditi v hribe – nekaj idej za lažji začetek


Kako začeti hoditi v hribe

Pred nekaj dnevi me je poklical prijatelj iz otroštva in mi potožil, da ima nekaj težav z zdravjem, ter da mu je zdravnik svetoval pohodništvo, kot odlično obliko rekreacije, s katero si bo izboljšal tudi nekatere ne najboljše parametre. Prosil me je za nasvet kako začeti hoditi v hribe.

Najbolj pomembno je, da ima človek željo, vse ostalo so malenkosti, bi lahko rekli. A vseeno pomembne malenkosti. Svetoval sem mu: najdi si buddya, izberi primerne vrhove za svojo telesno pripravljenost, priskrbi si primerno pohodniško opremo, v hribih naj se ti ne mudi, s seboj vzemi dovolj primerne pijače in hrane, ter predvsem uživaj! Ker pa je imel še kup podvprašanj, pa sva vse nasvete še bolj podrobno razdelala.

Zakaj hoditi v hribe?

Vsi vemo, da so stvari zelo preproste, v kolikor imamo dovolj motivacije oz. drugače povedano, imamo za njih dovolj velik zakaj. Žal bom rekel, je velikokrat ta zakaj, situacija v življenju, ko smo malodane stisnjeni v kot. Pri mojem prijatelju je bila to zdravstvena situacija oz. slabo stanje telesa, pri nekom drugem je to lahko telesna teža, slabo počutje, takšne in drugačne bolečine v telesu in verjetno bi lahko našel še 1000 drugih razlogov.

V časih v kakršnih smo je gotovo zahajanje v hribe lahko povezano tudi s potrebo po druženju in socializaciji. V hribih lahko spoznamo veliko dobrih, nasmejanih, sproščenih in zdravih ljudi. Tudi to je lahko zelo dober razlog, da se podamo nad meglo, ki v zimskem času kraljuje v naših dolinah in kotlinah.

Sam zelo uživam, ko se med potjo v hribih s popolnim neznancem lepo pozdravim, morda se za hip ali dva ustavim in izmenjam nekaj besed. Večina ljudi je nasmejanih, polnih lepe, čiste energije in te stvari človeka napolnijo

Iskanje buddya

Ker smo ljudje po večini socialna bitja in takšne, ter drugačne aktivnosti lažje delamo v družbi, je super, v kolikor si najdemo prijatelja, oz. nekoga, ki si podobno, kot mi želi uživati v rekreaciji v neokrnjeni naravi, na svežem zraku in bolj ali manj daleč od prometnih cest in mestnega vrveža.

Najboljše in najlepše je, v kolikor boste takšnega buddya, oz. več njih, našli znotraj svojega kroga prijateljev. V kolikor nimate te sreče, potem vam predlagam, da si ga poiščete znotraj svojih kontaktov na različnih socialnih omrežjih. Enostavno napišite na svoj FB ali Instagram zid, da se odpravljate v hribe in da iščete »sotrpina«.

V kolikor tudi to ne bo obrodilo sadov, pa se malo pozabavajte v različnih FB skupinah (gorski svedri, gorske avanture, hribi so kul in še številne druge) in objavite na tamkajšnjem zidu, da iščete družbo za pot na ta ali oni vrh. Zelo malo verjetnosti je, da vas vse te aktivnosti ne bodo pripeljale do enega ali več buddyev.

Zapomnite pa si, da v kolikor boste vedno čakali in se v hribe odpravili samo takrat, ko boste imeli nekoga ob sebi, boste zelo verjetno velikokrat brez potrebe ostali doma. Če je vaš zakaj dovolj velik, potem to, da ste sami ne bo težava in se boste kljub temu odpravili na izlet. Seveda v kolikor vam prvotni cilj ni znan, ali niste povsem gotovi oz. ste v takšnih in drugačnih dvomih, potem si cilj prilagodite in izberite takšnega, kjer ste že bili, kar poznate oz. vam je domače.

Pridobivanje kondicije za hojo v hribe

Če ste v podobnem stanju, kot je bil moj prijatelj, potem boste za kakšne večje podvige najprej morali opraviti tudi kak pohod po ravnem, oz. se večkrat podati na okoliške gričke, ter tako svoje telo in glavo pripraviti na večje in daljše napore, ki jim boste priča pri vzponih na višje vrhove. Zelo priporočljivo je namreč, da se na večje izzive postopno pripravljate. Verjetno si želite, da bi v svojih aktivnostih v naravi uživali. To pa boste lahko samo takrat, ko boste vsaj malo uhojeni in imeli dovolj moči za izbrane vzpone.

Veliko vrhov zgleda iz doline zelo blizu, vendar pa, ko se začnete vzpenjati, vzpona ni in ni konec. Zato se zavedajte, da mora biti vaše telo najprej izpostavljeno lažjim naporom. Glava je namreč zanimiva in nas lahko močno prevara. Tudi ob daljših obdobjih ne aktivnosti imamo lahko v glavi precej stare spomine, ko smo na kakšnega od hribov kar skočili. Zdaj pa imate morda 15 let in kakšnih 20 kilogramov več, zato se prepričajte se in preizkusite, ali so ti spomini še trenutno realno stanje, ali pa je samo še lažni spomin.

Izbira primernega cilja

Na kratko smo se izbire primernega cilja dotaknili že v prejšnjem podnaslovu, v tem pa bomo o tej temi povedali še nekaj več.

V kolikor ste eden od tistih, ki do zdaj niste obiskovali hribov in niti ne veste katere ture so za vas primerne, vam svetujem, da si pogledate naše članke, ki govorijo o hribih, ki so tehnično in fizično sorazmerno lahki. Ti članki so: Hribi 2 uri hojeOpens in a new tab., Lahki hribi – 6 idejOpens in a new tab., 7 vrhov v okolici LjubljanOpens in a new tab.e, pa Kam v hribe za vikendOpens in a new tab. in še nekaj podobno lahkih destinacij boste našli v podmeniju VisokogorjeOpens in a new tab..

V kolikor vam nobena od idej ni všeč, vam predlagam, da polistate po vrhovih Polhograjskih Dolomitov, Primorskih in Notranjskih vršacev, zelo primerni so tudi vrhovi ostalih hribovij, ki jih premore naša lepa deželica.

Lahkih in malo manj lahkih vrhov v Sloveniji res ne primanjkuje. Zato enostavno ne razumem ljudi, ki ves čas »drgnejo« samo en in isti hrib. Sam uživam v tem, da spoznavam nove kotičke Slovenije, vidim nove razglede, se vzpenjam po novih pobočjih, spoznavam nove ljudi, obiskujem nove koče… Seveda imamo vsi tistih nekaj vrhov, ki jih imamo najraje, a vseeno imam v zadnjih letih cilj, da vsako leto obiščem vsaj 20 novih vrhov, po možnosti višjih, kot 2000m. Tisti, ki mislite, da bom kmalu obiskal vse, ne skrbite, v Sloveniji imamo več, kot 400 različnih vrhov višjih od 2000 metrov, tistih pod to višino pa je seveda še veliko, veliko več.

Primerna pohodniška oprema

V kolikor želimo dobro razdelati pohodništvo, se moramo nujno ustaviti tudi pri pohodniški opremi. Le-ta je zelo odvisna od tega, kam se nameravate podati, kako pripravljeni ste, kakšne so vremenske razmere in kateri letni čas je. Danes se bomo sprehodili prek pohodniške opreme, tako tiste primerne za lepe poletne dneve, kot tudi tiste, ki jo boste potrebovali ob mrzlih dneh in zasneženih pobočjih naših srednjegorskih vrhov.

Pohodniška obutev

V kolikor je morda pri nekaterih kosih pohodniške opreme zelo smiselno razmisliti, ali zares potrebujem tako kvalitetno opremo, pa temu pri pohodni obutvi, vsaj po mojem mnenju, ni tako.

Glede na to, da se pohodne obutve ne kupuje vsak dan, ampak da lahko dobre pohodne čevlje uporabljamo navadno kar nekaj let, je smiselno ob nakupu le-te dobro razmisliti, se po potrebi posvetovati s strokovnjakom in si kupiti svojim potrebam primerne čevlje. To seveda niso vedno tiste najdražje in tudi ne nujno najboljše, ampak predvsem tiste, ki so najbolj primerne našim željam in potrebam.

Pohodne čevlje v prvi vrsti ločimo na nizke in visoke. Nizki pohodni čevlji so navadno primerni za lažje pohodnike in pohodnice, ki imate zdrave in močne gležnje. Prav tako pa se take vrste obutve priporoča za manj zahtevne poti, z manj kamenja in manj možnosti za zvin gležnja.

Tudi visoki pohodni čevlji se med seboj razlikujejo na tiste, ki imajo v gležnju več opore in manj, pa Tudi profil in trdnost podplata se lahko precej razlikuje med enimi in drugimi. Da o samih materialih, ki so vdelani v čevelj niti ne govorimo.

Sam prisegam na Slovenske proizvode in zato že od nekdaj uporabljam pohodne čevlje izdelane pri nas. V preteklosti sem uporabljal tako PlanikineOpens in a new tab., kot tudi AlpinineOpens in a new tab. čevlje, v zadnjem času pa prisegam na pohodne čevlje blagovne znamke ProAlpOpens in a new tab., ki so izdelani iz izjemno kvalitetnih materialov, po želji in potrebi tudi individualno prilagojeni in so v celoti izdelani v našem najbolj čevljarskem mestu, Tržiču.

Pohodniška oblačila

Za razliko od pohodne obutve je morda pri oblačilih v začetku smiselno poseči po nekaj cenejši ponudbi. V kolikor boste posegli po najbolj kakovostnih oblačilih bo finančni vložek v vaše pohodništvo lahko skoraj neomejen. Seveda malo pretiravam, vendar če si boste kupili zelo dobre hlače, večslojni komplet oblačil za zgornji del telesa, dobre nogavice, boste za to lahko odšteli tudi več, kot 700 €.

V začetku verjetno ne potrebujete tako kakovostnih oblačil, in se lahko z nekaj iznajdljivosti dobro oblečete že za dobrih 150 € (brez puhovke). Sam prisegam na solidne pohodne hlače (poleti nosim v hribih kratke hlače namenjene za goski tek), za katere sem odštel približno 60 €, športno spodnjo majico, športno kratko majico, športni flis, lahko pohodno vetrovko in puhovko (to je oprema za zimski vzpon, ali pa če grem v hribe za več dni tudi poleti). V poletnih mesecih, ko je vreme lepo in naredim zgolj hiter vzpon na vrh (cca 1 ura vzpona in 30 min spusta) in takoj v dolino, imamo na sebi samo kratke hlače in kratko majico, brez vse ostale opreme. Bolj, ko je vzpon dolg in vreme nepredvidljivo, več oblačil potrebujemo. Ob vzponih, ki trajajo nekaj ur vam svetujem, da imate v nahrbtniku s seboj vsaj še eno spodnjo majico, eno kratko majico in en dodaten zgornji sloj.

Ob vzponu se postopoma slačite (sam štartam tako oblečen, da me ne zebe, po okoli 15ih minutah, ko se ogrejem, pa s sebe slečem sloj ali 2), na vrhu pa vam predlagam, da si prepotena oblačila slečete in zamenjate za sveža in suha. Tako boste ohranili toploto telesa in dobro počutje.

Kape in rokavice

Kar se tiče pokrival sam ne kompliciram. Poleti navadno nosim čepico s šiltom, sploh v sončnih dnevih, v kolikor je hladno in piha, imam s seboj vedno športni trak za ušesa. Pozimi pa toplo kapo, vendar samo takrat, ko piha veter. V kolikor vetra ni, pokrivala ne nosim. Vendar pa jo imam vseeno s sabo.

Poleti imam v visokogorju s seboj tekaške tanke rokavice, pozimi pa imam s seboj navadno 2 para rokavic, tanjše in nekoliko debelejše.

Pohodniški nahrbtnik

Nahrbtnik pa si zasluži ponovno nekaj več pozornosti. Za moje pojme so najbolj univerzalni tisti z volumnom okoli 30 litrov. V tak nahrbtnik si lahko pospravimo tudi dovolj opreme za 2 ali morda celo 3 dnevno bivanje v hribih. Sam imam dva nahrbtnika, en je tisti tekaški, majhen in lahek, z volumnom okoli 13 litrov in tistega večjega, ki ga uporabljam pozimi, ter poleti ob večdnevnih obiskih gora. Ta nahrbtnik pa ima 40 litrov volumna.

Pri nakupu nahrbtnika bodite pozorni, da se vam le-ta dobro prilega na vaš hrbet, da se vam teža lepo razporedi tako na boke, kot tudi na ramena. Meni je tudi zelo pomembno, da je nahrbtnik zelo zračen, tam kjer se stika s hrbtom. Tako da se mi hrbet ne poti pretirano. Za dober nahrbtnik velik okoli 30 litrov, boste morali odšteti okoli 100 €. Vendar se splača dati kak € več za nahrbtnik, ki vam dobro stoji na hrbtu. Poleg bolečin na podplatih, ki jih lahko dobimo ob nošenju slabih, ali premajhnih čevljev, čevljev, ki niso dobro uhojeni, so bolečine ob nošenju neudobnega nahrbtnika nekaj najbolj neznosnega in pohodništvo se vam lahko hitro tako zameri, da se ga ne boste več lotevali.

Pohodne palice

Tudi pri pohodnih palicah sam ne kompliciram preveč. Imam palice, ki se precej enostavno zložijo na velikost 1/3 (zelo pomembno, da jih lahko zložite in pritrdite na nahrbtnik) in so izdelane iz aluminija. Bolj pomembno mi je, da so močne in trpežne, kot pa da so ekstremno lahke. Najbolj pomembna stvar po mojih izkušnjah so ročaji in varnostni pašček. Sam ne maram plastičnih ročajev, ker so le-ti poleti vroči in zaradi potu ne nudijo oprijema, pozimi pa so mrzli. Rad imam ročaje izdelane iz kompaktne pene in plute. Ta dva materiala sta precej prijazna tako v vročini, kot predvsem v mrazu. Paščki pa morajo biti udobni in lahko nastavljivi.

Pohodne derezice

Pohodne derezice so sorazmerno nova pohodna oprema, vendar, kolikor opažam med zimskimi potepanji po naših hribih, jih ima že praktično vsak pohodnik. Nič čudnega, saj so zelo uporabne, pa tudi cenovno precej dostopne. Prav tako, kot pri čevljih, tudi pri derezicah prisegam na slovensko izdelavo in sicer na derezice izdelane v Verigi iz Lesc.

Kljub veliki uporabnosti pohodnih derezic pa se je potrebno zavedati tudi njihovih omejitev. Namenjene so namreč za sorazmerno nezahtevne in položne terene, kjer ni velike možnosti za morebiten zdrs globoko v dolino. So pa zares zelo uporabne ob vzponih po močno shojenih in drsečih zasneženih poteh našega sredogorja in lahkega visokogorja.

Termovka in bidon

Ob vzponih, ko je hladno, predvsem pozimi se zelo prileže, če imate ob obisku naših hribov s seboj tudi termovko, v kateri je vroč čaj. V toplih dneh pa ne pozabite s seboj v hribe vzeti dovoljšno količino tekočine. Dobro je, da ob močnem potenju vsakih 15-20 minut naredite ožirek ali dva tekočine.

Svetilka in prva pomoč

V kolikor planirate celodnevne izlete v hribe, predvsem v visokogorje, vam priporočam, da imate s seboj polno svetilko in nekaj kosov prve pomoči, predvsem kak nož, termo folijo, kak meter vrvice, povoj, obliž, vžigalnik…

Naj se vam ne vam ne mudi

Ko se odpravimo v hribe, predvsem v kolikor smo v dobri družbi, se nam ne sme preveč muditi. Potrebno se je imeti lepo, prilagodimo tempo najšibkejšemu členu in uživajte v lepotah narave. Škoda je, da s prehitro hojo, brez postankov ne izkoristite vsega, kar vam ponuja narava, ter hribi.

Umirite se, užite trenutke, mir, ter energijo in želim vam da uživate, ter se odpravite Vnaravo.

Peter

Živijo, moje ime je Peter. Že vse življenje sem velik športni entuziast. Navdušen sem predvsem nad športi v naravi, vendar se pogosto znajdem tudi v dvoranah, saj sem tudi trener. Uživam v gibanju, v čudovitih razgledih, lepotah narave, njeni energiji. Skozi leta sem se naučil marsičesa, tako kar se tiče obnašanja v gorah, opreme, telesne priprave, soočanja s takšnimi in drugačnimi nevarnostmi in izzivi... Vse to in še kaj lahko najdete na tej strani.

Nedavni blog