Kam na izlet z otroci – 17 super zanimivih destinacij

Pred nekaj dnevi sva se s Suzano potepala po gorah okoli Bohinjskega jezera. V dvodnevni turi sva prehodila nekaj odsekov poti, ki jih tudi jaz še nisem poznal, na njih pa sva vseeno srečala kar precej tujcev. Debata naju je hitro pripeljala do tega, da se sploh ne zavedamo, koliko lepot imamo v naši ljubi Sloveniji, da neglede na to, koliko jo poznamo, zagotovo se najdejo biseri, ki so nam bili do sedaj skriti. Najbolj prijetna raziskovanja so verjetno tista družinska, predvsem z otroci, še posebaj, če so destinacije takšne, da otroci v izletih uživajo. Zato je vprašanje kam na izlet z otroci pri aktivnih starših precej pogosto.

Danes se bomo na izlete z otroci podali v osrednjo Slovenijo in na Notranjsko. Ves čas se bomo držali nekje v bližini reke Ljubljanice, oz. njenih predhodnic. Vse od Blok, Cerknice, Raka, Planinskega polja… Ogledali si bomo nekaj čudovitih jam, ki so jih oblikovale vode te izjemne ponikalnice. Ob tem pa bomo obiskali še nekaj kulturnih znamenitosti in muzejev v bližini. Sprehodili se bomo okoli 2 jezer in po divji soteski s petimi slapovi, ter se za konec podali še na hrib ali dva.

Vse spodaj predlagane destinacije so primerne na vse družinske člane, le obisk soteske Pekel bi znal biti za koga velik izziv. Prav tako lahko nekaj izmed predlaganih izletov opravite tudi v slabšem vremenu, tu imam predvsem v mislih jame, gradove in muzeje. Tako, da verjamem, da bo nekaj idej pravih tudi za vašo družino.

V kolikor pa iščete še nekaj podobnih idej za družinske izlete po ostalih koncih Slovenije, pa vas vabim, da si preberete bloge z naslovi Naravne znamenitosti, Kam v Prekmurju, Izlet po Slovenski Istri, Čudovita Goriška brda, Kam na izlet Gorenjska in Nedeljski izet v naravo.

Kam na izlet z otroci:

1. Bunkerji na Rapalski meji pri Uncu
2. Rakov škocjan
3. Cerkniško jezero
4. Slivnica
5. Križna jama
6. Grad Snežnik
7. Planinsko polje
8. Predjamski grad
9. Bloško jezero
10. Rakitna
11. Pot ob rimskem zidu
12. Bunkerji na Rupnikovi liniji pri Zaplani
13. Izvir Ljubljanice
14. Soteska Pekel in tehniški muzej Slovenije
15. Podpeško jezero in vzpon na Sveto Ano

1. Bunkerji na Rapalski meji pri Uncu

• Izhodišče: Parkirišče ob udornici (45.8167, 14.2647)
• Čas ogleda: cca 90minut
• Priporočljiva oprema: naglavna svetilka, pohodna obutev

Obdobje 1. Svetovne vojne je v Sloveniji nekakšna tabu tema. V šolah se o tem delu zgodovine nismo kaj dosti učili. Omenili smo sicer Soško fronto in čudež na njej, a kaj dosti več, kot to pa nismo predelovali. Tudi o obdobju med obema vojnama, o Rapalski pogodbi, o “ugrabitvni” 1/3 Slovenskega etničnega ozemlja s strani Italijanskih okupatorjev in še nekaterih stvareh je bilo zelo malo govora.

Ta del zgodovine so pred nekaj leti želeli osvetliti na RTVjevem multimediskem portalu, ko so ob 100 letnici 1. Svetovne vojne odprli prav poseben portal namenjen tej temi, ljudi so tudi pozvali naj z njimi delijo raznorazne zanimivosti, spomine, dnevnike…, ki jih imajo od tega časa. Nastalo je kar nekaj znimivih prispevkov, ki so osvetlili dogodke tistega časa, željo po svobodi, trpljenje, moč, vstrajnost… Vse za to, da smo lahko danes svobodni in samostojni.

Na to obdobje nas še dan danes spominja ogromno ostankov, ki nemo počivajo v naravi in za njih velika večina sploh ne ve da obstajajo. Pravzaprav je neverjetno, da bunkerji pri Unški koliševki niso poznani širši slovenski populaciji. Le-ti so od našega glavnega mesta oddaljeni le dobrih 30 kilometrov vožnje po avtocesti, od same avtoceste pri Uncu pa le kak kilometer.

Sistem rovov, ki naj bi presegal 10 kilometrov je zgrajen na robu ene največjih udornic v Sloveniji. Unška koliševka (ime udornice) je nekdanja kraška jama, ki se ji je v preteklosti udrl strop in nastala je udornica, globoka dolina s strmimi, prepadnimi stenami. Dno doline je skoraj 100 metrov pod nivojem okoliških gozdov, prav neverjetno in že sama udornica je vredna ogleda…

Zemljevid poti od izvoza Unec pa do parkirišča nad Unško koliševko

Kje vstopiti v bunkerje?

Okoli Unške udornice kar mrgoli vhodov v sistem rovov. Po mojem mnenju je najboljše, če svoj sprehod po rovih pričnete v bližini parkirišča (od informativne table nekaj korakov po potki v desno in nato navzdol po stopnicah, kakšnih 10 metrov nižje vas čaka vhod).

Rovi so odlično ohranjeni in prav neverjetno je, koliko dela so si dali Italijani za zgraditev teh objektov, ki pa k sreči nikoli niso služili svojemu namenu. Takšnih in podobnih objektov je namreč na celotni doližini Rapalske meje zelo veliko.

Ob vhodu v rov, boste že takoj prišli do križišča, kjer se najprej usmerite levo, ta del rova vas bo že ko nekaj 10 metrih pripeljal do zalitih delov bunkerjev, teh naj bi bilo več, kot 8 kilometrov!!! Rovi so izdelani z neverjetno natančnostjo, po večini zabetonirani, znotraj rovov so izkopane manjše in večje sobe, številni izhodi, stopnice… Med potepanjem po rovih naletimo na nekaj križišč in sprva človek dobi občutek, da se je moč v rovih celo izgubiti, pa večina rovov se konča z izhodnim jaškom, po katerem lahko po lestvi splezamo na površje…

V bunkerjih naj bi bilo za okoli 1500 metrov prehodnih rovov, kar se sicer ne sliši veliko, a verjemite, ko se sprehajate po tunelih globoko pod površjem zemlje, teh 1500 metrov deluje veliko dalših, kot na površju. V kolikor ste višji, kot cca 190 centimetrov, boste po velikem delu rovov morali sklanjati glavo, saj so očitno načrtovalci upoštevali višino italijanov, ki so malce nižji, kot mi.

Vrhunec sprehoda po rovih bunkerja na robu Unške količevke je, vsaj po mojem mnenju, prihod na “razgledno okno” sredi stene udornice. od tu se nam odpre čudovit pogled na celotno udornico. Med tem, ko boste občudovali razglede sredi prepadne stene, pa bodite pazljivi, da ne boste preveč pogumno stopili do roba stene, saj je do dna koliševke še kar precej metrov in zdrs v globino zagotovo nebi bil prijetna izkušnja.

Na površju, na vzhodnem delu udornice (levo od parkirišča)(parkirišče se nahaja na severnem delu udornice), stojijo ostanki kasarne, na koncu le-te pa je prav tako eden od glavnih vhodov v podzemni labirint. Najverjetneje boste tu prišli na površje in zaključili svoje potepanje po bunkerjih Unške koliševke.

V kolikor želite svoje potepanje po tukajšnjih znamenitosti še nekoliko podaljšati, imate zelo blizu Rakov Škocjan in Planinsko polje, pa tudi Cerkniško jezero, Predjamski grad in ostale znamenitosti Notranjske in Osrednje Slovenske regije niso prav daleč stran.

2. Rakov Škocjan

Rakov Škocjan je ena od najbolj izjemnih točk slovenskega krasa, ta okoli 3 kilometre dolga dolina, ki je nastala z udiranjem stropov v nekdaj ogromnih jamah, ki se še danes razprostirajo pod Javorniki, je povprečnemu slovencu povsem neznana. Zanimivo je, da boste v Rakovem Škocjanju verjetno srečali več tuje govorečih ljudi, kot pa Slovencev.

O tej izjemno pestri in raznoliki dolini, ki nam v vsakem letnem času lahko pokaže povsem različne obraze, sem na straneh tega bloga že pisal. Zato vas vabim, da si na povezavi preberete več o lepotah, ki jih boste spoznali med sprehodom ob rečici Rak.

3. Cerkniško jezero

Tudi Cerkniško jezero, oz. Cerkniško polje je le straljaj stran od Rakovega Škocjana in Unške koliševke, ter tamkajšnih bunkerjev. A najverjetneje vseh treh destinacij v enem dnevu ne boste uspeli obdelati, vsaj ne tako, kot bi bilo potrebno, z užitkom in radovednostjo.

O Cerkniškem jezeru, ki je med drugim daleč največje Slovensko jezero, sem podrobneje pisal v enem od preteklih blogov, zato vas vabim, da se pred obiskom te naravne znamenitosti sprehodite še po tem članku, saj si boste tako lažje predstavljali kaj vas čaka na polju med Javrniki in Slivnico..

4. Slivnica

Gora čarovnic, kot domačini tudi rečejo Slivnici je zagotovo najbolj priljubljen vzpon daleč na okoli. Z vrha te 1114 metrov visoke gore je moč občudovati velik del slovenskega ozemlja. Malce pod vrhom Slivnice se lahko okrepčate v planinskem domu, do katerega je moč priti tudi po cesti iz doline.

Več o vzponu na Slivnico si preberite v članku z naslovom 7 vrhov v okolici Ljubljane. Sicer pa lahko vzpon na Slivnico, ki ni nevem kako zahteven pokombinirate z obiskom večine predlaganih izletov v tem članku.

5. Grad Snežnik

Na obronkih Loške doline, tik pod prvimi vzpetinami Snežniškega hribovja se nahaja verjetno najlepše ohranjen in obnovljen grad v Sloveniji. Grad Snežnik je pravi lepotec, ki s svojo čarobno okolico pritegne vsakega obiskovalca.

Številne mogočne lipe v izjemnih drevoredih še danes krasijo tamkajšno okolico in dajejo gradu še dodatno čarobnost. Grad in njegovo notranjost, v kateri so številni originalni predmeti, si je moč ogledati tudi v spremstvu vodiča, ki vam bo podal številne zanimivosti o zgodovini tukajšnjih prebivalcev.

Več o tem čudovitem gradu in vsem skupaj si lahko preberete v članku z naslovom Družinski izlet na Bloke in Lož.

6. Planinsko polje

Planinsko polje je najnižje ležeče kraško polje na področju Notranjske. Leži na pribljižno 450 metrih nadmorske višine in v dolžino meri 5, v širino pa dobra 2 kilometra. Prek polja teče reka Unica, ki nastane v Planinski jami z združitvijo rečice Rak, ki priteče z Rakovega škocjana (prej pa iz Cerkniškega polja) in Pivke, reke, ki ponikne v naši najbolj obiskani in svetovno prepoznani jami v Postojni. Omenjeno sotočje je največje podzemno sotočje rek v Evropi.

Večino leta je Planinsko polje zgolj obširna ravnina a se nekje 2x leto za kak mesec (odvisno od količine padavin) spremeni v jezero, ki lahko doseže tudi 400 milijonov kubičnih metrov prostornine. Večina vode na polje priteče iz Planinske jame, sta pa blizu gradu Hošperk še dva izvira, prvi je od gradu oddaljen le kakšnih 100 metrov, kjer iz številnih lukenj na dan priteče hudourniški potok Škratovka. Malo naprej po cesti pa pridemo tudi do zajetja pitne vode, ki se na Planinsko polje steka iz Javornikov, ter tvori izvir Malenjščice.

Večino vode na polje priteče na južni strani, v deževnem obdobju, se ocenjuje, da lahko na polje priteče tudi do 120 kubičnih metrov vode na sekundo. Požiralniki, ki pa so na povsem drugem koncu polja, pa zmorejo požreti le okoli 60 kubičnih metrov vode na sekundo.

V kolikor želite potepanje po Planinskem polju združiti z bližnjimi znamenitostmi, je Unška koliševka le streljaj stran, pa tudi Rakov škocjan in Predjamski grad nista prav daleč.

Zemljevid poti od izvoza unec prek znamenitosti Planinskega polja, do uvoza v Logatcu

Planinska jama in Ravbarjev stolp

Parkirišče pred Planinsko jamo: (45.822, 14.2466)

Ob obisku Planinskega polja vam priporočam, da si ogledate Planinsko jamo, ki je ena največjih jam v Sloveniji in obiskovalcu ponuja izjemno doživetje, predvsem v deževnem obdobju, ko je v jami, zaradi vode, kar precej glasno. Tudi kapniki v jami so enkratni, med sprehodom po jami pa boste videli tudi človeško ribico. Vstop v jamo je sicer mogoč do prvega mostu prek Unice (cca 60 metrov), za voden obisk jame pa vam priporočam, da se obrnete na jamarsko društvo Planina.

Le nekaj metrov od parkirišča pri Planinski jami se je vredno sprehoditi še do Ravbarjevega stolpa, ki je ostanek nekdanjega Malega gradu, ki je v virih prvič omenjen že leta 1444. Stolp so leta 2021 začeli obnavljati in bo že kmalu odprt za ogled radovednih turistov.

Dvorec Hošperk in izvir Škratovke

Parkirišče pred dvorcem (45.8274, 14.2648)

Planinsko polje je bilo v preteklosti križišče zelo pomembnih trgovskih poti, ki so vodile od Ljubljane proti Trstu in Gorici, ter prek Cerknice, mimo gradu Snežnik proti Reki. Danes lahko poleg Ravbarjevega stolpa občudujemo le še ruševine dvorca Hošperk, ki je veljal za enega najlepših dvorcev na Slovenskem. Žal so ga leta 1944 požgali partizani. Je pa obisk dvorca in parka, še danes čudovita izkušnja. Izjemne lipe in več sto let stare bukve, ki krasijo mogočni park nad dvorcem nam v poletnih mesecih ponujajo hladno senco z izjemnim pogledom na ostanke preteklosti na robu Planinskega polja.

Le nekaj 10 metrov od parkirišča pa se lahko sprehodimo še do prikupne hišice Škratovke, kjer v neposredni bližini na dan priteče hudourniški potok Škratovka. V sušnih mesecih izvir presahne in takrat si lahko ogledate le luknje v zemlji in vhod v jamo, v deževnem obdobju, pa je v okolici hišice izjemno živahno in tudi glasno, saj voda bruha na plano iz številnih lukenj v zemlji.

Požiralniki na severnem koncu Planinskega polja.

Požiralniki na Planinskem poljju (45.8726, 14.242)

Na okoli 5 kilometrov oddaljenem severnem robu Planinskega polja pa reka Unica v številnih požiralnikih še zadnič ponikne v apnenčasta tla in nato na Vrhniki in njeni okolici na dan privre, kot Ljubljanica, Ljubija in Bistra.

Požiralniki na Planinskem polju so za razliko od tistih na Cerkniškem polju, zidani in prekriti z mrežastimi vrati, tako da lahko vase sprejmejo kar se da veliko količno vode.

Do požiralnikov se boste morali malce sprehoditi prek travnikov, a je vse skupaj vredno, saj takšnih prizorov ne boste deležni nikjer drugje, kot samo na Planinskem polju.

7. Predjamski grad

Izhodišče za obisk gradu: 45.8144, 14.129

Če sem pri gradu Snežnik rekel, da je to najleše ohranjen grad v Sloveniji, pa je Predjamski grad gotovo najbolj nepozaben grad daleč na okoli. Prav neverjetno je, da si je nekdo že pred okoli 800 leti zamislil grad na tako izjemnem mestu. Nič čudnega, da je grad danes razglašen za spomenik državnega pomena, ob tem pa je grad Predjama tudi na seznamu 10ih najbolj osupljivih gradov na svetu.

Ob tem pa lahko Predjamski grad najdete tudi v Guinessovi knjigi rekordov, kot največji jamski grad na svetu. Jama za gradom sicer ni povezana z jamskim sistemom, ki se nahaja pod gradom in je z okoli 18. kilometri eden najdaljših jamskih sistemov v Sloveniji, a je moč v jamo dostopati skozi vhod pod gradom, ali pa skozi vhod, ki je desno od gradu v steni… ta vhod je danes sicer zaprt in ga obiščejo tudi obiskovalci, ki se odločijo za voden ogled po jami pod Predjamskim gradom.

Predjamski grad je bil sicer prvič omenjen že davnega leta 1274, a je skozi vseh 800 let in več zgodovine večkrat spremenil svojo obliko, se povečeval, vrh slave pa dosegel z vitezom Erazmom Predjamskim, ki je kljuboval takratnim vladarjem iz Dunaja. Neposlušnega viteza so leta 1484 po daljšem neuspešnem obleganju gradu ubili s katapultnimi izstrelki, ki so zasuli njegovo sobano, po tem, ko ga je izdal eden izmed njegovega osebja.

V gradu je bil med 2. Svetovno vojno sedež sodišča in tiskarne NOB, leta 1944 pa je bil ustanovljen tudi Jeseniško-bohinjski odred. Grad je bil po vojni nacionaliziran in je še danes v državni lasti. V njem je urejen čudovit muzej s katerim trenutno uporavlja družba Postonjska jama.

Tudi okolica gradu je zelo zgledno urejena, tako da težav s parkiranjem, ali pa lakoto gotovo ne boste imeli. Tudi za obe potrebi je zelo zgledno poskrbljeno. Vsako leto pa se na travniku pod gradom odvijajo srednjeveške viteške igre, ki so prava paša za številne turiste.

8. Bloško jezero

Bloško jezero je eden od krajev, ki je po mojem mnenju, v zadnjih 20ih letih najbolj napredoval pri obisku in turistični ponudbi nasploh. Pred okoli 20-imi leti sem ta kraj obiskal prvič, poleg jezera in skromne brunarice ob jezeru ni bilo ničesar, tudi ljudi je bilo le za vzorec. Če danes obiščete Bloško jezero ob lepem vremenu, bo le-to podobno Blejskemu jezeru! Vse polno ljudi, živahno otroško dretje, čofotanje, smeh…

Poleg tega pa precej dobra gostinska ponudba, streljaj stran glamping vasica, številna igrala, tobogan, iz lesa izrezljane skupture… Zares lepo in privlačno!

Več o bloškem jezeru in še nekaterih znimivostih na Blokah, si lahko preberete v članku z naslovom Družinski izlet Bloke – Lož.

9. Križna jama

Širše območje Cerknice in Postojne je območje z najbolj obiskanimi jamami v Sloveniji. Seveda so tu še Škocjanske in še nekatere druge jame, a vseeno so Postonjska jama, jama pod Predjamskim gradom, pa Planinska jama, Zelške jame in Tkalca jama v Rakovem škocjanu, ker tudi Križna jama, vse v razmeroma majhnem radiju.

Vse omenjene jame so precej velike, dolge več kilometrov, s številnimi kapniki in ostalimi kraškimi “okraski” v njih. Od vseh teh jam je verjetno obisk Križne jame eno največjih doživetij. Jama je namreč polna manjših in večjih jezerc, po katerih se turisti predvsem pa raziskovalci prevažajo s pomočjo čolna. Tudi stensko “okrasje” Križne jame je fantastično, tako da si lahko dobri fotografi dajo duška ob lovljenju lepot podzemja na fotografije.

Več o Križni jami si tudi lahko preberete v članku z naslovom Družinski izlet Bloke – Lož.

10. Rakitna

Podali se bomo še na eno čudovito destinacijo, ki je od Ljubljane oddaljena le okoli 30 minut vožnje. Rakitna je planota, ki leži na višini pribljižno 800 metrov in nam ponuja številne možnosti za preživljanje prostega časa v naravi. Vse od uživanja ob umetnem jezeru, do učnih poti, ter številnih možnostih za daljše in krajše sprehode. Rakitna pa je ob tem tudi pravi raj za kolesarje.

Pozimi Rakitna obiskovalcem ponuja urejene tekaške steze, v kolikor razmere to dopuščajo, ob tem pa še številne terene za uživanje na sankah ali lopatkah.

Ob jezeru pa si lahko ogledate maketo 64 metrov dolgega jamborja (danes je uradno najvišja jelka v Sloveniji visoka le 54 metrov), ki so ga pred več, kot 120 leti posekali in obtesali v Rakiških gozdovih in ga v enem kosu prepeljali do Trsta!!!

Več o možnostih za različne sprehode si lahko preberete v člankih 5 top idej za izlet v okolici Ljubljane, Rakitna – naravoslovna učna pot in Izlet na Bloke.

11. Pot ob Rimskem zidu

• Izhodiščna točka: 45.9449, 14.2461
• Čas hoje: okoli 40 min v eno smer
• Dolžina poti: 1,8 km

V času Rimskega cesarsta je bil zahodnji del današnjega slovenskega ozemlja pod nadzorom takratnega imperija. Ker pa je imelo tako veliko cesarstvo težavo z obrambo svojega ozmelja pred vpadi sovražnikov z vzhoda, so se nekje v 2 stoletju našega štetja odločili za izgradnjo sistema obrambnih zidov, ki so zapirali poti vse od Kvarnerja pa do Posočja.

Ostanke zidu je moč videti še dan danes na večih lokacijah v okolici Logatca. Najdalši izmed vseh zidov v obrambni liniji je bil Ajdovski zid pri Zaplani, v celoti je meril 7 kilometrov. Ob danes še vidnih ostankih zidu je danes speljana izredno zanimiva in poučna pot, ki jo spremljajo številne opisne table, čudoviti iz lesa izrezljani kipi rimskih vojščakov, na najvišji točki pa vas čaka še lep razgled na Ljubljansko ravnino.

Celotna pot ob zidu je dolga slaba 2 kilometra, tako da se lahko učne poti lotite tudi z manjšimi otroki.

Pot ob zidu si lahko popestrite še z obiskom nekdanje radiosteziske baze JLA na Strmici, ki je le streljaj strna od najvišje točke zidu. Sicer v nekdanji JLA bazi ne boste videli kaj dosti, razen majšo kasarno in nekaj podzemnih garaž za tovornjake, ki so bili opremljeni z antenami, a prav na vrhu vas čaka tudi čudovit razgled na vse strani neba.

Sicer mi je med sprehodom po JLA bazi domačin razložil, da naj bi bil na Strmecu tudi velik bunker Rupnikove linije, a tega podatka nisem našel nikjer drugje, tako da ga žal ne morem potrditi.

12. Bunkerji na Rupnikovi liniji pri Zaplani

• Izhodiščna točka: 45.956, 14.2276
• Čas hoje: okoli 40 min v eno smer
• Dolžina poti: 1,4 km

Le nekaj 100 metrov stran od zaključka poti ob Rimskem zidu pa se nahaja še ena zgodovinska obrambna linija, ki pa je stara “le” slabih 100 let. Sistem obrambnih bunkerjev Rupnikove linije se je vil vzdolž celotne takratne Rapalske meje, ki je Sloveniji po 1. Svetovni vojni odvzela 1/3 celotnega ozemlja.

Italijanski okupatorji so na svoji strani te meje postavili neverjeten sistem bunkerjev, ki naj bi branili okuperano ozmelje pred napadi Kraljevine SHS.

Kraljevina SHS je na svoji strani te meje postavila sistem bunkerjev, ki se danes imenuje Rupnikova linija, po takratnem generalu Rupniku. Sistem bunkerjev je bil precej bolj skromen, kot Italijanski in podobno, kot Italjanski bunkerji, tudi ta nikoli ni služil svojemu namenu.

Pri zaplani je bilo zgrajenih 7 ločenih bunkerjev, ki naj bi preprečevali Italijanom dostop do Ljubljane. Zaradi vkorakanja Nemcev z vzhoda, so branitelji hitro po začetku vojne zapustili položaje v bunkerjih, ki pa tudi niso bili niti dokončani.

Učna pot ob bunkerjih Rupnikove linije je podobno, kot tista ob Rimskem zidu, zelo poučna in sprehajalcu celovito razloži ceotno ozadje gradnje bunkerjev, zvedili pa boste še veliko več…

Celotna pot ob bunkejrih je dolga nekaj manj, kot 1,5 kilometra, med sprehodom pa boste lahko uživali tudi v čudovitih razgledih.

13. Izvir Ljubljanice

Ljubljanica je zelo posebna reka. Verjetno se vsi še spomnite, da smo jo v šolskih klopeh poimenovali tudi reka 7-ih imen. Prvi zametki te reke se pričnejo daleč na Bloški planoti in na ravnina Loža, drugi krak pa se prične v objemu presihajočih jezer na ravninah med Pivko in Knežakom.

Reka Ljubljanica na dan priteče v več izvirih, glavni in tudi največji izvir, kjer izvira Velika Ljubljanica se imenuje Retovje, v Močilniku izvira Mala Ljubljanica, na Verdu Ljubija in v Bistri Bistra. Je pa v širšem okolišu Vrhnike še kar nekaj manjših izvirov, ki so prav tako povezani z vodami na Cerkniškem polju, Planinskem polju…

Več o tej čudoviti reki, ki svojo pot zaključi v Zalogu, ko se na skoraj istem mestu, kot Kamniška bistrica izlije v našo največjo reko, si lahko preberete v članku z naslovom Top 5 idej za družinski izlet v okolici Ljubljane.

14. Soteska Pekel in grad Bistra

Tudi o Peklu in Bistri sem na teh straneh že pisal. Obe destinaciji sta od mojega bivališča oddaljeni le okoli 4 kilometre, zato si upam trditi, da ju precej dobro poznam. Pekel sicer nekaj bolje, saj sem ga obiskal tudi precej večkrat, a mi tudi Bistra ni neznanka.

V soteski Pekel boste lahko uživali v strmi soteski, skozi katero pelje zahtevna planinska pot, tako da v kolikor vaši otroci, ali vi niste pripravljeni za takšen izziv, potem bo bolje, da vzpon po soteski zaklučite na 3. slapu.

Muzej v Bistri pa je tako ali tako eden najlepših in najbolj bogatih muzejev v Sloveniji, ob tem pa Bistra ponuja še naravoslovno učno pot po bližnem gozdu…

Več o obeh destinacijah si preberite v člankih z naslovoma Soteska Pekel in Kam na izlet v Osrednji Sloveniji.

15. Podpeško jezero in vzpon na Sveto Ano

Povabil vas bom še na zadnji točki v tokratnih predlogih za izlete, ki so po meri tudi otrokom skoraj vseh starosti. Podpeško jezero je najverjetneje najbolj obiskano naravno kopališče v okolici Ljubljane, zunaj kopalne sezone pa je ta kraj priljubljeno izhodišče za napad na Sveto Ano, izjemno razgledno vzpetino na robu Ljubljanskega barja, kjer lahko občudujemo pratično celotno barje, umirjen tok Ljubljanice, najvišji vrh, ki obdaja Ljubljanski kotel in še in še.

Več o Podpeškem jezeru si preberite v članku Naravna kopališča v okolici Ljubljane, o vzponu na Sveto Ano pa v članku 7 vrhov v okolici Ljubljane.

Zaključek

V zgornjih 17-ih predlogih za čudovite izlete, ki so primerni tudi za otroke, ste lahko v sliki in besedi spoznali izjemne kraje, ki niso prav daleč od našega glavnega mesta. Vse destinacije lahko obiščete samostojno, ali pa jih združite v celodnevne izlete. Izbira je vaša!

Želim vam prijeten dan še naprej in pojdimo Vnaravo!