Kam v Bohinju
Nekateri kraji me navdušijo vedno, ko jih obiščem. Neglede na letni čas in pogostost obiskov, ali družbo s katero sem. Ne vem točno, ali je to povezano z energijo kraja, naravo, s spomini, ali s čem drugim. A verjetno bo vsega nekaj. Bohinj je nedvomno kraj, ki ima vse, najlepše jezero v Sloveniji, enega najlepših slapov, čudovite doline in soteske, smučišče, kristalno čiste reke in potoke, verejtno najlepše visokogorske planine, je fantastično izhodišče za potepanje po gorah, imajo dobro infrastrukturo in malce posebne domačine. Zato nebo prav težko odgovoriti na vprašanje kam v Bohinju.
V Bohinju imamo zares presto izbiro najrazličnejših znemenitosti, ki so primerne za vso družino. V tem članku bomo obiskali 9 različnih naravnih znamenitosti, začeli pa bomo v dolini Mostnice, kjer si bomo ogledali izjemna korita, dolino Voje in slap na Mostnici, seveda brez slapu Savica ne bo šlo, skočili bomo še do razgledišč na planini Vogar in na Peči nad Bohinjem, Odpeljali se bomo še na smučišče Vogel, obiskali izvir Bohinjske Bistrice, si ogledali zadnja dva slapova v eni najtežje dostopnih sotesk pri nas, ne bomo spustili niti dveh izjemnih sotesk v bližini naselja z istim imenom, za konec pa se bomo sprehodili še okoli Bohinjskega jezera.
Znamenitosti Bohinja
- Korita Mostnice
- Slap Mostnice
- Slap Savica
- Razgledišče in planina Vogar
- Peč nad Bohinjem
- Vogel
- Izvir Bohinjske Bistrice
- Slapovi v soteski Ribnice
- Slap Grmečica
- Slapovi Bezene
- Sprehod okoli jezera
V kolikor iščete nekoliko bolj zahtevne ture v okolici tega Slovenskega naravnega bisera, vam predlagam, da si pogledate idejo za izlet do Krnskega jezera, Triglavskih jezer, vzpon na Šijo, Rodico, Črno prst, Mahavščk, Veliko Špičje, Prevalski Stog in Triglav. Še nekaj dodatnih idej pa vam bo ponudil članek z nalsovom Kam v hribe iz Bohinja. V kolikor pa se boste zapeljali do Bleda pa še nekaj idej z njegoce okolice.
1. Korita Mostnice
Voje so čudovita alpsa dolina, ki je po mojem mnenju med slovenci veliko premalo poznana. Pred časom sem vprašal 7 mojih prijateljev, če kdo pozna to dolino, ali je v njen že bil. Nisem bil prav presenečen, ko smo prišli do tega, da nihče od njih v Vojah še ni bil, 5 od njih pa niti ni vedelo kam dati dolino…
Tudi sam dolino Voje dolgo nisem poznal, pa sem bil zelo reden gost Bohinja, tudi na planino Blato sem se peljal vsaj 10x, a za Voje enostavno kar ni in ni bilo časa. Roko na srce, sploh ne vem zakaj. Verjetno mi nihče ni povedal za korita, pa slap in ostale lepote.
Korita Mostnice so še ena izmed korit, ki so jih v preteklih tisoče in tisoče letih, od kar se je odmaknil ledenik v mehkejšo skalo izdolble naše reke. Osebno sem bil nad lepoto korit Mostnice pozitivno presenečen. Sicer ta korita niso tako ekstremno globoka, kot tista Tolminke ali Koritnice, a so bolj dostopna, podobno, kot korita Soče.
Zelo všeč mi je tudi, da si lahko korita Mostnice ogledaš z obeh strani in tako zdaj na eni zdaj na drugi strani vidiš lepše poglede v globino korit. Reka Mostnica je v kamenj izdolbla nekaj fantastično lepih oblik. Predvsem slonček, ki stoji ob koncu najbolj slikovitega dela korit je izjemen. Celotna korita v dolžino merijo okoli 2 kilometra, tako da je to lep sprehod, na katerem boste dobro skriti pod krošnjami dreves pred močnimi sončnimi žarki.
Pot ob koritih je odlično zavarovana, mestoma pa nas pripelje povsem nad korita in nam ponuja zares izjemne poglede na vodo, ki pod nami menja barvo med smaragdno zeleno in modro. Na nekaterih mestih je tok Mostnice povsem umerjen, na drugih mestih pa Mostnica pokaže svojo moč in prek brzic in slapičev šumeče- bučeče teče proti Savi Bohinjki.
Za izhodišče je najboljše, če se z avtom zapeljete do plačljivega parkirišča (3€ na uro) na robu Starih Fužin. Od tam pa imamo do korit le kratek sprehod.
Vstopnina za krožno pot skozi korita Mostnice:
| Otroci od 7 do 14 let | 1,5 € |
| Odrasli | 3 € |
2. Slap Mostnice
Sprehod skozi korita pa si lahko podaljšate nekoliko globlje v dolino Voje in se sprehodite mimo planinske koče in naprej med pašniki vse do okrepčevalnice pri slapu, ki je od našega cilja, Slapu Mostnice oddaljena le kakšno minutko sprehoda.
Slap Mostnice je naječji slap v dolini Voje, v višino meri 20 metrov in nam ponuja izjemno lepo kuliso. Predvsem v pomladanskih mesecih, ko je Mostnica bolj vodnata , je stanje pred slapom zelo osvežujoče, saj voda prši na vse strani. Voda pa proizvaja pravo glasno bučenje.
Slap je kar nekoliko zapostavljen in o njem se kaj dosti ne govori, ko se pogovarjamo o naravnih znamenitostih Bohinja. Seveda slap ni tako veličasten, kot tisti pod Komarčo, kjer izvira bohinjski krak naše najdaljše reke, a vam ogled doline Voje in slapu Mostnice toplo priporočam.
V kolikor ste ljubitelji namakanja v kristalno čisti in hladni vodi, nam Mostnica s pritoki ponuja kar nekaj lepih in mirnih tolmunčkov, kjer se lahko brez skrbi in do dobra ohladite.
Za celoten sprehod od parkirišča, skozi korita, pa do slapu Mostnice boste potrebovali dobro uro in pol hoje.
3. Slap Savica
Poleg samega Bohinjskega jezera je slap Savica gotovo največja znamenitost, ki je na voljo turistom na tem delu Slovenije. Slap Savica, ki je med drugim tudi izvir Save Bohinjke, ki tvori skupaj s Savo Dolinko najdaljšo slovensko reko in tudi daleč največji pritok enemu najdaljših in največjih vodotokov v Evropi, reki Donavi.
Slap Savica je mogočen slap, visok je 78 metrov in na dan bruha iz luknje v steni Komarče. Slap pada v umetno jezerce, ki je nastalo zaradi zajezitve struge nekaj 10 metrov pod slapom. Voda v jezercu je seveda kristalno čista in človek se kar ne more nagledati te zelene barve.
Slap Savica, oz. veliki slap ima nekoliko bolj levo še manjšega bratca, ki izvira iz druge luknje v mogočni steni Komarče. Če večji slap ob zares redkih priložnostih, ko so sušna obdobja dolga po več kot mesec dni, lahko tudi presahne, pa manjši slap teče ves čas.
Celoten bazen, ki polni izvir Savice prihaja iz področja Črnega jezera, ki leži nad Komarčo in je prvo izmed sedmih jezer v pravljični dolini pod Zelnaricami. Voda po razpokah in breznih priteče do enega najlepših in tudi najbolj obiskanih slapov v Sloveniji, ter začne našo najdaljšo reko.
Do izhodišča za ogled slapa Savica se lahko podate peš, po pešpoti iz Ukanca, s kolesom, avtom, ali pa z avtobusom, ki do koče pri Savici vozi le v poletni sezoni, skozi celotno leto pa vozi do Ukanca.
Vstopnina za ogled slapa Savica:
| Otroci od 7 do 14 let | 1,5 € |
| Odrasli | 3 € |
Je pa parkirišče (parkirišče je plačljivo) pri koči pri Savici tudi eno od bolj priljubljenih izhodišč za izlete v hribe. Od tu lahko prek Komarče napadete Triglavska jezera, če pa se usmerite v drugo stran, pa vas bo stara vojaška pot popeljala na Komno in naprej globlje v osrčje Julijskih alp.
4. Razgledišči in planina Vogar
Planina Vogar in planina Blato, ki je nedaleč stran od nje, sta eni od najbolj priljubljenih izhodišč za pohode v Julijske Alpe. Do obeh planin se lahko zapeljete s svojim jeklenim konjičkom (cena 20€ na dan). Vendar prevoz z avtom do vrha ni bila ideja za ta izlet. Za izhodišče za naskok na planino Vogar si bomo namreč izbrali isto parkirišče, kot za ogled korit Mostnice, torej parkirišče na robu Stare Fužine.
Od tam se bomo za kakšnih 500 metrov proti vrhu podali kar po asfaltirani cesti, nato pa nas bodo markacije usmerile na staro vojaško pot, ki nas bo v ne preveč strmem vzponu peljala proti planini.
V kolikor imate v planu pogledati tako planino Vogar in korita Mostnice, lahko iz korit do točke, kjer se iz ceste usmerimo proti Vogarju, pridemo direktno po makadamski poti in si s tem prihranimo nekaj časa.
Prvi, malo daljši postanek na poti proti planini Vogar boste verjetno naredili na vzletišču za padalce, ki je hkrati tudi ena najlepših razglednih točk v okolici Bohinja. Pravi raj za uživanje v razgledih in tišini (predvsem v popoldanskih urah, ko pohodniki niso več tako številčni). Na razgledišču je postavljen tudi spomenik padlim borcem.
Prav na mestu, kjer naša mulatjera obide razgledišče se le-ta še nekoliko bolj položi in nas preko pašnikov in mimo nekdanjih pasterskih hiš, ki so danes več ali manj preurejene v vikende, popelje proti planini Vogar.
Kočo na planini so v preteklih letih dodobra prenovili, tako da obiskovalcu ponuja še več domačnosti in udobja. Koča je sicer odprta v podalšani poletni sezoni (maj- – sep) in ob koncih tedna.
Le kakšnih 5 minut od koče pa vas čaka še eno fantastično razgledišče, kjer vas poleg razgleda pričakuje še klopca ljubezni. Uživali boste lahko v pogledu proti smučišču Vogel in bohinjskemu jezeru pod njim.
5. Peč nad Bohinjem
Naše največje jezero si lahko ogledamo iz različnih perspektiv. Iz tisith, ki so bolj iz ptičje perspektive, tu imam v mislim predvsem Smučišče Vogel in kočo na Komni, ter konec koncev tudi razgledišči pod planino Vogar, med tem ko pa je Peč precej nižje in tudi lažje dostopno razgledišče. A zato nič manj atraktivno.
Iznad Ribčevega laza vidimo praktično celotno jezero in omenjeno vasico ob njegovem izlitju v reko Jezernico.
Na razgledišče bo najboljše, če se podate iz ceste, ki pelje od stare cerkvice na mostu ob koncu jezera, proti Stari Fužini, malo pred vasjo vas bo tabla povabila desno prek mostu in na prešpot, ki vas bo kmalu za mostom popeljala v gozd in v cca 30 minutni vzpon.
6. Vogel
Vogel je eno od naših najlepših smučišč, ki ni obiskano le v zimskih mesecih, ampak je izjemno priljubljena izletniška točka tudi v času poletnih počitnic. Dejstvo, da nas na višino nekaj več, kot 1500 metrov nad morje pripelje kabinska žičnica z verjetno najlepšim razgledom v celi Slovneiji, gotovo pripomore k veliki priljubljenosti tega smučišča nad južnim delom Bohinjskega jezera.
Planotasti del smučišča se razteza nekje med 1500 in 1800 metrov visoko. Izjemno priljubljen je tudi vzpon na nekaj več kot 1900 metrov visoko goro Šija, ki leži nad zadnjo žičnico na Voglu. Več o vzponu na Šijo si preberite tukaj.
Vogel je zelo priljubljeno izhodišče tudi za napad na številne daljše in krajše ture po naših Julijskih Alpah. V nekaj urah se lahko sprehodite do Komne, ali pa do Črne prsti, tudi Tolminski konec ni prav hudo daleč.
Nam pa Vogel ponuja ene izmed najlepših razgledov, če ne kaj najlepših med vsemi Slovenskimi smučišči. Prav zarati tega ga poleti obišče ogromno turistov, ki sicer zaradi slabega fizičnega stanja tako visoko ne morejo priti drugače, kot z avtom ali gondulo.
Vogel obiskovalcem ponuja precej pestro ponudbo hrane in pijače, poleg tega pa se da nedaleč stran od zgornje postaje kabinske žičnice, na planini Zadnji Vogel dobiti tudi pristne domače izdelke iz mleka.
Spust v dolino lahko opravite peš preko Žagarjevega grabna, ali pa po planinski poti, ki vas bo pripeljala do Ribčevega laza. Meni osebno je pot proti Ribčevem lazu precej bolj prijetna, kot pa po Žagajevem grabnu, kjer zna biti izjemno vroče, pa tudi pot je zaradi večjih kamnov in skal precej zoprna.
Vas bo pa izlet z nihalko na Vogel, v primeru, da imate 5 člansko družino stal okoli 100 evrov, če boste zgoraj še kaj pojedli, boste hitro na 180 evrih. Tako, da premislite, če nebi namesto tega raje na Vogel skočili kar peš. 😀
Cena povratne karte za nihalko Vogel
| Odrasli | 28€ |
| Seniorji in mladostniki | 25€ |
| Otroci | 14€ |
7. Izvir Bohinjske Bistrice
Moram priznati, da do pred kratkim na izviru Bohinjske Bistrice še nisem bil. Niti mi ni nihče povedal, da je tam kaj za videti. Nekajkrat sem v preteklosit že dopustnikoval v Bohinjski Bistrici, pa tudi na Kobli, a se zanimivo ni nihče od domačinov pohvalil, da je izvir njihove rečice zelo poseben.
Do izvira Bohinjske Bistrice se podate od konca vasi, ko vas table usmerijo na gozdno pot, ki se sprva zlagoma vzpenja, a le to gozdne ceste, na katero pridemo po okoli 15ih minutah hoje. Od tam naprej, se pot precej položi in nas po lepi široki traktorski poti kmalu pripelje do krajšega vzpona, na vrhu katerega bomo prvič zaslišali bučanje rečice, ki priteče izpod pobočja južnih bohinjskih gora.
Bohinjska Bisrica je dolga okoli 3 kilometre in je največji pritok Save Bohinjke, izvira izpod skalnate police, v kolikor pa je vode malce manj, pa voda na dan priteče izpod skal kakšnih 50 metrov nižje.
Potok Bohinjska Bistrica je za 3 kilometre oddaljeno naselje tudi vir pitne vode, zato je le nekaj metrov pod izvirom narejeno vodno zajetje, a kljub temu je izvir Bistrice izjemno lep!
8. Slapovi v soteski Ribnice
Za sotesko Ribnice sem prvič slišal šele leta 2022, ko sem se z znancem pogovarjal o soteskanju in najbolj neprehodnih soteskah v Sloveniji. Pred tem sem že poznal sotesko Gačnik, a na moje presenečenje mi je sogovornik predstavil sotesko Ribnice kot najbolj divjo avanturo, ki jo lahko, kot soteskar doživiš v Sloveniji.
Ribnica je sicer soteska, ki ima svoj začetek nedaleč stran od dobro znane planine Uskovnica na Pokljuški planoti. V svoji poti proti Srednji vasi je soteska del poti suha, nekje na sredini pa se v njej pojavi voda…
No, mi se bomo sprehodili le do zadnjih dveh slapov v soteski. Slapova sta lahko dostopna, a vseeno se bo potrebno iz Srednje vasi, od koder nas v grapo popeljejo usmerjevalne table, podati na okoli 30 minut dolg pohod od potoku Ribnica navzgor.
Ob poti so domačini postavili številne klopce za uživanje v čudoviti naravi. Sicer pa je 1. slap visok okoli 13 metrov, 2. slap pa je še nekaj metrov višji.
V Srednji vasi bi znali imeti težavo s parkiranjem, saj so vsa večja parkirišča v zasebni lasti, zato bo verjetno najboljše, če se do izhodišča podate kar s kolesom.
9. Slap Grmečica
Grmečica je potok, ki v dolino Save Bohinjke priteče v bližini Nomlja, le da na desni strani Save. Svoje vodno zaledje ima na planoti Jelovica, ki Savo Bohinjko spremlja praktično od Bohinjske bistrice pa vse do sotočja s Sabo Dolinko. Pravzaprav pa se še nekoliko dlje, saj Sava nato teče vzporedno s pobočjem Jelovice tudi po Gorenjski ravnini.
Potok Grmečica je v zadnjih nekaj nekaj metrih (dobrih 100m) spuščanja proti dolini v skale izdolbla čudovito sotesko, ki jo uporabljajo tudi za soteskanje. Soteska se zaključi z 8 metrov visokim slapom, ki pada v čudovit bazenček, celotna “scena” pa ima izjemno koliso pašnikov in pogledov na pobočja Pokljuške planote. Zares prekrasno!
Proti Slapu in soteski se lahko podate iz dveh različnih smeri. Prva možnost je, da v vasi Nomenj, pred gostilno (iz smeri Bleda), zavijete levo na makadamsko cesto, ki vas nato popelje pod železniško progo, nekaj 100 metrov naprej, pa pridete do urejenaga parkirišča, od tam pa do slapu pa imte okoli 10 minut sprehoda.
Druga možnost pa je, da se zapeljete do vasice Log, pri avtobusni postaji zavijete levo, ter previdno zapeljete prek nezavarovanega železniškega prehoda. Tik za prehodom lahko parkirate svoje vozilo, ter se nato peš, prek mosta in nato med pašniki, podate na okoli 15 minutni sprehod do slapu. To izhodišče je v neposredni bližini Pirašiškega slapu, ki je sicer visok 102 metra, a voda prek njega teče le po močnejših deževjih.
10. Slapovi Bezene
Obisk slapovov, ki se skrivajo nad vasjo Nomenj, v soteksi potoka Bezena je primeren za bolj izkušene pohodnike. Pot ob soteski namreč ni urejena in del poti je potrebno opraviti po brezpotju, pobočja pa so precej strma in hitro lahko pride do zdrsa. Je pa nagrada ob vzponu do najvišjega od slapov zares izjemna.
V kolikor se boste vseeno odločili za obisk soteske, potem vam svetujem, da parkirate nekje v vasi Nomenj, ter se nato skozi vas podate ob potoku navzgor. Pri zadnji hiši, ki je že v gozdu, se pot konča in tam je potrebno po brezpotju slediti potoku do slapov, ki se sicer začnejo le kakšnih 100 metrov višje.
Do 1. slapu , ki je visok okoli 15 metrov ni težko priti, a višji slapovi so večji zalogaj. Če se boste od potoka, oz. od njegovega levega brega (gledano v smeri toka) oddaljili za kašnih 40 metrov, boste prišli na slabo shojeno pot, ki vas bo peljala do vodnega zajetja, ki je okoli 15 minut višje, kamor pelje tudi jekleni cevovod.
Pri začetku cevovoda je nekoliko zahtevnejši del, kjer se je treba spustiti do potoka. Nekaj 10 metrov višje pa vas čaka izjemen pogled na več potočkov, ki v strugo tečejo iz vseh smeri. Celotno slapišče je gotovo višje od 40 metrov in je zares nekaj izjemnega. Sam sem ga obiskal konec marca, po tem, ko več, kot mesec dni ni deževalo, a se je vseeno topil sneg na Pokljuki in potok je bil zelo lepo vodnat. Kakšen je vodostaj v poletni suši žal ne vem.
11. Sprehod okoli jezera
Za danes nam je ostala še ena destinacija, ki je med obiskovalci Bohinja zelo priljubljena. Okoli našega največjega stalnega jezera je speljana prijetna in lepo urejena sprehajalna pot, ki jo lahko brez večjih težav prevozite tudi s kolesom, le da bo potrebno na 2 ali 3 delih za nekaj metrov sestopiti s kolesa.
Celotna pot okoli jezera je dolga skoraj 11 kilometrov in ob povprečnem tempu boste za celotno pot potrebovali okoli 2 uri. Predvsem severna obala jezera je čudovita in veliko manj obljudena, kot ostali dostopni deli jezera, zato vam predlagam, da s seboj vzamete kopalke in brisačo, ter se ob prijetnem in vročem vremenu za nekaj minut ustavite, osvežite in nato pot nadaljujete v smeri vašega cilja.
Zaključek
Kot sem omenil že na začetku je Bohinj meni ena najljubših destinacij za izlete v naravo. Podobno, kot Bovec, ima Bohinj z okolico izjemno naravo, ki obiskovalcu ponuja številne možnosti za najrazličnejše aktivno preživljanje dopustniških dni.
Verjamem, da boste s predlogi, ki sem vam jih ponudil popestrili nekaj dni svojega obiksa Bohinja in spoznali nekaj najlepših kotičkov naše deželice.
Želim vam prijeten oddih in pojdite Vnaravo!
