Kam v Bohinju | 14 super idej za izlet

Nekateri kraji me navdušijo vedno, ko jih obiščem. Neglede na letni čas in pogostost obiskov, ali družbo s katero sem. Ne vem točno, ali je to povezano z energijo kraja, naravo, s spomini, ali s čem drugim. A verjetno bo vsega nekaj. Bohinj je nedvomno kraj, ki ima vse, najlepše jezero v Sloveniji, enega najlepših slapov, čudovite doline in soteske, smučišče, kristalno čiste reke in potoke, verejtno najlepše visokogorske planine, je fantastično izhodišče za potepanje po gorah, imajo dobro infrastrukturo in malce posebne domačine. Zato nebo prav težko odgovoriti na vprašanje kam v Bohinju.

V Bohinju imamo zares presto izbiro najrazličnejših znemenitosti, ki so primerne za vso družino. V tem članku bomo obiskali 14 različnih naravnih znamenitosti, začeli pa bomo v dolini Mostnice, kjer si bomo ogledali izjemna korita, dolino Voje in slap na Mostnici, seveda brez slapu Savica ne bo šlo, skočili bomo še do razgledišč na planini Vogar, na Peči nad Bohinjem in do Vodnikovega razglednika. Odpeljali se bomo še na smučišče Vogel, obiskali sotesko Ukanške Suhe, izvir Bohinjske Bistrice, si ogledali zadnja dva slapova v eni najtežje dostopnih sotesk pri nas, v zgornji Bohinjski dolini bomo obiskali še sotesko Jerečice, ne bomo pa spustili niti dveh izjemnih sotesk v bližini naselja z istim imenom, za konec pa se bomo sprehodili še okoli Bohinjskega jezera.

Znamenitosti Bohinja

1. Korita Mostnice
2. Slap Mostnice
3. Slap Savica
4. Razgledišče in planina Vogar
5. Peč nad Bohinjem
6. Vodnikov razgledik
7. Vogel
8. Soteska in slap Ukanške Suhe
9. Izvir Bohinjske Bistrice
10. Slapovi v soteski Ribnice
11. Slapovi v soteski Jerečice
12. Slap Grmečica
13. Slapovi Bezene
14. Sprehod okoli jezera

V kolikor iščete nekoliko bolj zahtevne ture v okolici tega Slovenskega naravnega bisera, vam predlagam, da si pogledate idejo za izlet do Krnskega jezera, Triglavskih jezer, vzpon na Šijo, Rodico, Črno prst, Mahavščk, Veliko Špičje, Prevalski Stog in Triglav. Še nekaj dodatnih idej pa vam bo ponudil članek z nalsovom Kam v hribe iz Bohinja. V kolikor pa se boste zapeljali do Bleda pa še nekaj idej z njegoce okolice.

1. Korita Mostnice

Karakteristike poti:

• Izhodišče: Stara Fužina (46.2897, 13.8976)
• Čas kroga: cca 2 uri
• Višinski metri: cca 80 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot

Voje so čudovita alpsa dolina, ki je po mojem mnenju med slovenci veliko premalo poznana. Pred časom sem vprašal 7 mojih prijateljev, če kdo pozna to dolino in ali je v njen že bil. Nisem bil prav presenečen, ko smo prišli do tega, da nihče od njih v Vojah še ni bil, 5 od njih pa niti ni vedelo kam dati dolino…

Tudi sam dolino Voje dolgo nisem poznal, pa sem bil zelo reden gost Bohinja, tudi na planino Blato sem se peljal vsaj 10x, a za Voje enostavno kar ni in ni bilo časa. Roko na srce, sploh ne vem zakaj. Verjetno mi nihče ni povedal za korita, pa slap in ostale lepote.

Korita Mostnice so še ena izmed korit, ki so jih v preteklih tisoče in tisoče letih, od kar se je odmaknil ledenik v mehkejšo skalo izdolble naše reke. Osebno sem bil nad lepoto korit Mostnice pozitivno presenečen. Sicer ta korita niso tako ekstremno globoka, kot tista Tolminke ali Koritnice, a so bolj dostopna, podobno, kot korita Soče.

Zelo všeč mi je tudi, da si lahko korita Mostnice ogledaš z obeh strani in tako zdaj na eni zdaj na drugi strani vidiš lepše poglede v globino korit. Reka Mostnica je v kamen izdolbla nekaj fantastično lepih oblik. Predvsem slonček, ki stoji ob koncu najbolj slikovitega dela korit je izjemen. Celotna korita v dolžino merijo okoli 2 kilometra, tako da je to lep krožni sprehod, na katerem boste skoraj ves čas dobro skriti pod krošnjami dreves.

Pot ob koritih je odlično zavarovana, mestoma pa nas pripelje povsem nad navpične stene soteske in nam ponuja zares izjemne poglede na vodo, ki pod nami menja barvo med smaragdno zeleno in modro. Na nekaterih mestih je tok Mostnice povsem umerjen, na drugih mestih pa Mostnica pokaže svojo moč in prek brzic in slapičev šumeče- bučeče teče proti Savi Bohinjki.

Za izhodišče je najboljše, če se z avtom zapeljete do plačljivega parkirišča (3€ na uro) na robu Starih Fužin. Od tam pa imamo do korit le kratek sprehod. Lahko pa si za izhodišče izberete tudi parkirišče pri cerkvi v Stari Fužini, kjer je moč 2 uri brezplačno parkirati.

Vstopnina za krožno pot skozi korita Mostnice:

2. Slap Mostnice

Karakteristike poti:

• Izhodišče: Stara Fužina (46.2904, 13.8866)
• Čas ture: cca 3 ure in 30 min
• Višinski metri: cca 250 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot

Sprehod skozi korita pa si lahko podaljšate nekoliko globlje v dolino Voje in se sprehodite mimo planinske koče in naprej med pašniki vse do okrepčevalnice pri slapu, ki je od našega cilja, Slapu Mostnice oddaljena le kakšno minutko sprehoda.

Slap Mostnice je naječji slap v dolini Voje, v višino meri 20 metrov in nam ponuja izjemno lepo kuliso. Predvsem v pomladanskih mesecih, ko je Mostnica bolj vodnata , je stanje pred slapom zelo osvežujoče, saj voda prši na vse strani. Voda pa proizvaja pravo glasno bučenje.

Slap je kar nekoliko zapostavljen in o njem se kaj dosti ne govori, ko se pogovarjamo o naravnih znamenitostih Bohinja. Seveda slap ni tako veličasten, kot tisti pod Komarčo, kjer izvira bohinjski krak naše najdaljše reke, a vam ogled doline Voje in slapu Mostnice toplo priporočam.

V kolikor ste ljubitelji namakanja v kristalno čisti in hladni vodi, nam Mostnica s pritoki ponuja kar nekaj lepih in mirnih tolmunčkov, kjer se lahko brez skrbi in do dobra ohladite.

Za celoten sprehod od parkirišča, skozi korita, pa do slapu Mostnice boste potrebovali dobro uro in pol hoje.

3. Slap Savica

Karakteristike poti:

• Izhodišče: parkirišče pod slapom Savica (46.2894, 13.8018)
• Čas vzpona: cca 20 min
• Višinski metri: cca 100 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot

Poleg samega Bohinjskega jezera je slap Savica gotovo največja znamenitost, ki je na voljo turistom na tem delu Slovenije. Slap Savica, ki je med drugim tudi izvir Save Bohinjke, ki tvori skupaj s Savo Dolinko najdaljšo slovensko reko in tudi daleč največji pritok enemu najdaljših in največjih vodotokov v Evropi, reki Donavi.

Slap Savica je mogočen slap, visok je 78 metrov in na dan bruha iz luknje v steni Komarče. Slap pada v umetno jezerce, ki je nastalo zaradi zajezitve struge nekaj 10 metrov pod slapom. Voda v jezercu je seveda kristalno čista in človek se kar ne more nagledati te zelene barve.

Slap Savica, oz. veliki slap ima nekoliko bolj levo še manjšega bratca, ki izvira iz druge luknje v mogočni steni Komarče. Če večji slap ob zares redkih priložnostih, ko so sušna obdobja dolga po več kot mesec dni, lahko tudi presahne, pa manjši slap teče ves čas.

Celoten bazen, ki polni izvir Savice prihaja iz področja Črnega jezera, ki leži nad Komarčo in je prvo izmed sedmih jezer v pravljični dolini pod Zelnaricami. Voda po razpokah in breznih priteče do enega najlepših in tudi najbolj obiskanih slapov v Sloveniji, ter začne našo najdaljšo reko.

Do izhodišča za ogled slapa Savica se lahko podate peš, po pešpoti iz Ukanca, s kolesom, avtom, ali pa z avtobusom, ki do koče pri Savici vozi le v poletni sezoni, skozi celotno leto pa vozi do Ukanca.

Vstopnina za ogled slapa Savica:

Je pa parkirišče (parkirišče je plačljivo) pri koči pri Savici tudi eno od bolj priljubljenih izhodišč za izlete v hribe. Od tu lahko prek Komarče napadete Triglavska jezera, če pa se usmerite v drugo stran, pa vas bo stara vojaška pot popeljala na Komno in naprej globlje v osrčje Julijskih alp.

4. Razgledišči in planina Vogar

Karakteristike poti:

• Izhodišče: Stara Fužina (46.2904, 13.8866)
• Čas vzpona: cca 1 ura 30 min
• Višinski metri: cca 470 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot

Planina Vogar in planina Blato, ki je nedaleč stran od nje, sta eni od najbolj priljubljenih izhodišč za pohode v Julijske Alpe. Do obeh planin se lahko zapeljete s svojim jeklenim konjičkom (cena 20€ na dan). Vendar prevoz z avtom do vrha ni bila ideja za ta izlet. Za izhodišče za naskok na planino Vogar si bomo namreč izbrali isto parkirišče, kot za ogled korit Mostnice, torej parkirišče na robu Stare Fužine.

Od tam se bomo za kakšnih 500 metrov proti vrhu podali kar po asfaltirani cesti, nato pa nas bodo markacije usmerile na staro vojaško pot, ki nas bo v ne preveč strmem vzponu peljala proti planini.

V kolikor imate v planu pogledati tako planino Vogar in korita Mostnice, lahko iz korit do točke, kjer se iz ceste usmerimo proti Vogarju, pridemo direktno po makadamski poti in si s tem prihranimo nekaj časa.

Prvi, malo daljši postanek na poti proti planini Vogar boste verjetno naredili na vzletišču za padalce, ki je hkrati tudi ena najlepših razglednih točk v okolici Bohinja. Pravi raj za uživanje v razgledih in tišini (predvsem v popoldanskih urah, ko pohodniki niso več tako številčni). Na razgledišču je postavljen tudi spomenik padlim borcem.

Prav na mestu, kjer naša mulatjera obide razgledišče se le-ta še nekoliko bolj položi in nas preko pašnikov in mimo nekdanjih pasterskih hiš, ki so danes več ali manj preurejene v vikende, popelje proti planini Vogar.

Kočo na planini so v preteklih letih dodobra prenovili, tako da obiskovalcu ponuja še več domačnosti in udobja. Koča je sicer odprta v podalšani poletni sezoni (maj- – sep) in ob koncih tedna.

Le kakšnih 5 minut od koče pa vas čaka še eno fantastično razgledišče, kjer vas poleg razgleda pričakuje še klopca ljubezni. Uživali boste lahko v pogledu proti smučišču Vogel in bohinjskemu jezeru pod njim.

5. Peč nad Bohinjem

Karakteristike poti:

• Izhodišče: Parkirišče ob jezeru (46.2894, 13.8018)
• Čas vzpona: cca 30 min
• Višinski metri: cca 110 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot

Naše največje jezero si lahko ogledamo iz različnih perspektiv. Iz tistih, ki so bolj iz ptičje perspektive, imam v mislih predvsem smučišče Vogel, kočo na Komni ter razgledišči pod planino Vogar, medtem ko je Peč precej nižje in tudi lažje dostopno razgledišče. A zato nič manj atraktivno.

Iznad Ribčevega Laza vidimo praktično celotno jezero in omenjeno vasico ob njegovem izlitju v reko Jezernico.

Na razgledišče bo najboljše, če se podate iz ceste, ki pelje od stare cerkvice na mostu ob koncu jezera proti Stari Fužini. Malo pred vasjo vas bo tabla povabila desno prek mostu in na pešpot, ki vas bo kmalu za mostom popeljala v gozd in v približno 30-minutni vzpon.

6. Vodnikov razgledik

Karakteristike poti:

• Izhodišče: parkirišče pred cerkvijo v Koprivniku (46.305, 13.983)
• Čas vzpona: cca 15 min
• Višinski metri: cca 40 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot

Kljub temu, da je moč na obronkih bohinjske kotline uživati v številnih zares dih jemajočih razgledih, pa je zagotovo Vodnikov razglednik eden od najlepših med njimi. Razgledni vrh, ki je visok malce prek 1000 metrov, se sicer nahaja nad vasico Koprivnik na obronkih Pokljuke.

Najlažji dostop do razgledišča je iz idilične vasice Koprivnik. Pri cerkvi v vasi je nekaj parkirišč, od tam pa nas bodo lučne lesene table usmerile do našega cilja.

Ni prav težko ugotoviti, da razglednik nosi ime po našem pesniku, ki je bil prvi župnik v Koprivniški fari. Valentin Vodnik je bil velik ljubitelj narave in je pogosto zahajal na razgledni vrh, ki danes nosi njegovo ime. Poleg tega pa je v treh letih, kolikor časa je preživel v Koprivniku, “obletal” še številne druge čudovite točke, med drugim tudi Galetovec nad Bohinjsko Belo.

7. Vogel

• Izhodišče: spodnja postaja nihalke (46.2759, 13.8362)

Vogel je eno od naših najlepših smučišč, ki ni obiskano le v zimskih mesecih, ampak je izjemno priljubljena izletniška točka tudi v času poletnih počitnic. Dejstvo, da nas na višino nekaj več, kot 1500 metrov nad morje pripelje kabinska žičnica z verjetno najlepšim razgledom v celi Sloveniji, gotovo pripomore k veliki priljubljenosti tega smučišča nad južnim delom Bohinjskega jezera.

Planotasti del smučišča se razteza nekje med 1500 in 1800 metrov visoko. Izjemno priljubljen je tudi vzpon na nekaj več kot 1900 metrov visoko goro Šija, ki leži nad zadnjo žičnico na Voglu. Več o vzponu na Šijo si preberite tukaj.

Vogel je zelo priljubljeno izhodišče tudi za napad na številne daljše in krajše ture po naših Julijskih Alpah. V nekaj urah se lahko sprehodite do Komne, ali pa do Črne prsti, tudi Tolminski konec ni prav hudo daleč.

Nam pa Vogel ponuja ene izmed najlepših razgledov, če ne kaj najlepših med vsemi Slovenskimi smučišči. Prav zarati tega ga poleti obišče ogromno turistov, ki sicer zaradi slabega fizičnega stanja tako visoko ne morejo priti drugače, kot z avtom ali gondulo.

Vogel obiskovalcem ponuja precej pestro ponudbo hrane in pijače, poleg tega pa se nedaleč stran od zgornje postaje kabinske žičnice, na planini Zadnji Vogel, da dobiti tudi pristne domače izdelke iz mleka.

Spust v dolino lahko opravite peš preko Žagarjevega grabna, ali pa po planinski poti, ki vas bo pripeljala do Ribčevega Laza. Meni osebno je pot proti Ribčevem Lazu precej bolj prijetna kot pa po Žagajevem grabnu, kjer zna biti izjemno vroče, pa tudi pot je zaradi večjih kamnov in skal precej zoprna.

Cena povratne karte za nihalko Vogel

8. Soteska in slap Ukanške Suhe

• Izhodišče: spodnja postaja nihalke (46.2759, 13.8362)
• Čas krožne ture: cca 2 uri
• Višinski metri: cca 250 m
• Zahtevnost poti: delno zahtevna neoznačena pot
• GPX sled lahko dobiš na platformi Buy me a coffee

Soteska Ukanške Suhe je še ena od mnogih sotesk, ki jih je moč najti v Bohinju. Soteska je sorazmerno slabo poznana in nič čudnega ne bo, če je tudi kateri od domačinov ne bo poznal.

Zame je to, poleg korit Mostnice, najlepša soteska v Bohinju, predvsem v delu leta, ko je vode nekaj več. Soteska nam takrat postreže z zares veličastnimi prizori: prekrasnimi brzicami, slapiči, kristalno čistimi tolmuni, prelepim naravnim mostičkom in seveda zelo lepimi slapovi.

Vrhunec celotne soteske, skozi katero se boste prebijali zdaj po levem, zdaj po desnem bregu, veliko časa pa kar po strugi navzgor, pa je zadnji slap, ki je visok prek 20 metrov in pod katerim se lahko tudi sprehodimo.

Za vračanje proti izhodišču vam priporočam, da se povzpnete do Žagarjevega grabna in se po cesti vrnete do spodnje postaje kabinske žičnice Vogel.

V spodnjem videu si lahko pogledate naš pohod skozi sotesko.

9. Izvir Bohinjske Bistrice

Karakteristike poti:

• Izhodišče: Bohinjska Bistrica (46.264, 13.942)
• Čas vzpona: cca 50 min
• Višinski metri: cca 150 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX sled lahko dobiš na platformi Buy me a coffee

Moram priznati, da do pred kratkim na izviru Bohinjske Bistrice še nisem bil. Niti mi ni nihče povedal, da je tam kaj za videti. Nekajkrat sem v preteklosit že dopustnikoval v Bohinjski Bistrici, pa tudi na Kobli, a se zanimivo ni nihče od domačinov pohvalil, da je izvir njihove rečice zelo poseben.

Do izvira Bohinjske Bistrice se podate od konca vasi, ko vas table usmerijo na gozdno pot, ki se sprva zlagoma vzpenja, a le to gozdne ceste, na katero pridemo po okoli 15ih minutah hoje. Od tam naprej, se pot precej položi in nas po lepi široki traktorski poti kmalu pripelje do krajšega vzpona, na vrhu katerega bomo prvič zaslišali bučanje rečice, ki priteče izpod pobočja južnih bohinjskih gora.

Bohinjska Bistrica je dolga okoli 3 kilometre in je največji pritok Save Bohinjke, izvira izpod skalnate police. V kolikor pa je vode malce manj, pa voda na dan priteče izpod skal kakšnih 50 metrov nižje.

Potok Bohinjska Bistrica je za 3 kilometre oddaljeno naselje tudi vir pitne vode, zato je le nekaj metrov pod izvirom narejeno vodno zajetje, a kljub temu je izvir Bistrice izjemno lep!

10. Slapovi v soteski Ribnice

Karakteristike poti:

• Izhodišče: parkirišče pod smučiščem (46.291, 13.929)
• Čas vzpona: cca 45 min
• Višinski metri: cca 130 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot

Za sotesko Ribnice sem prvič slišal šele leta 2022, ko sem se z znancem pogovarjal o soteskanju in najbolj neprehodnih soteskah v Sloveniji. Pred tem sem že poznal sotesko Gačnik, a na moje presenečenje mi je sogovornik predstavil sotesko Ribnice kot najbolj divjo avanturo, ki jo lahko, kot soteskar doživiš v Sloveniji.

Ribnica je sicer soteska, ki ima svoj začetek nedaleč stran od dobro znane planine Uskovnica na Pokljuški planoti. V svoji poti proti Srednji vasi je soteska del poti suha, nekje na sredini pa se v njej pojavi voda…

No, mi se bomo sprehodili le do zadnjih dveh slapov v soteski. Slapova sta lahko dostopna, a vseeno se bo potrebno iz Srednje vasi, od koder nas v grapo popeljejo usmerjevalne table, podati na okoli 30 minut dolg pohod ob potoku Ribnica navzgor.

Ob poti so domačini postavili številne klopce za uživanje v čudoviti naravi. Sicer pa je prvi slap visok okoli 13 metrov, drugi slap pa je še nekaj metrov višji.

V Srednji vasi bi znali imeti težavo s parkiranjem, saj so vsa večja parkirišča v zasebni lasti, zato bo verjetno najboljše, če se do izhodišča podate kar s kolesom.

11. Slapovi v soteski Jerečice

• Izhodišče: Jereka v Bohinju (46.302, 13.9603)
• Čas hoje: cca 30 min

Soteska Jereka oz. Jerečica je povprečnemu obiskovalcu Bohinja najverjetneje čista neznanka, tudi sam sem jo “odkril” šele v letu 2024, ko sem se za 4 dni preselil na prekrasno planino Zajamniki in sem imel dovolj časa za raziskovanje obronkov Pokljuške planote.

Potok, ki teče skozi sotesko je sicer v zgornjem delu soteske zajezen in kar nekaj vode, ki bi sicer tekla skozi sotesko v dolino odteče po cevi, ki poganja turbino in proizvaja elektriko. Cena za to pa je soteska, skozi katero teče le sramežljiv potoček.

Kljub temu pa je sotesko Jereka vredno obiskati, saj boste lahko uživali v nekaj krasnih prizorih, zelo lepih tolmunih, slapiščih in slapovih, vrhunec soteske pa so zagotovo korita, ki pa so žal nedostopna in se jim je tudi težko pribljižati.

V soteski se je v poletnih ujmah leta 2023, sprožilo nekaj plazov, ki malce otežujejo ogled enega od delov soteske, a z malo truda nas tudi to ne ustavi.

12. Slap Grmečica

Karakteristike poti:

• Izhodišče: Log v Bohinju (46.287, 13.979)
• Čas hoje: cca 20 min

Grmečica je potok, ki v dolino Save Bohinjke priteče v bližini Nomlja, vendar na desni strani Save. Svoje vodno zaledje ima na planoti Jelovica, ki Savo Bohinjko spremlja praktično od Bohinjske Bistrice pa vse do sotočja s Savo Dolinko. Pravzaprav pa se še nekoliko dlje, saj Sava nato teče vzporedno s pobočjem Jelovice tudi po Gorenjski ravnini.

Potok Grmečica je v zadnjih nekaj nekaj metrih (dobrih 100m) spuščanja proti dolini v skale izdolbla čudovito sotesko, ki jo uporabljajo tudi za soteskanje. Soteska se zaključi z 8 metrov visokim slapom, ki pada v čudovit bazenček, celotna “scena” pa ima izjemno koliso pašnikov in pogledov na pobočja Pokljuške planote. Zares prekrasno!

Proti Slapu in soteski se lahko podate iz dveh različnih smeri. Prva možnost je, da v vasi Nomenj, pred gostilno (iz smeri Bleda), zavijete levo na makadamsko cesto, ki vas nato popelje pod železniško progo, nekaj 100 metrov naprej, pa pridete do urejenaga parkirišča, od tam pa do slapu pa imte okoli 10 minut sprehoda.

Druga možnost pa je, da se zapeljete do vasice Log, pri avtobusni postaji zavijete levo, ter previdno zapeljete prek nezavarovanega železniškega prehoda. Tik za prehodom lahko parkirate svoje vozilo, ter se nato peš, prek mosta in nato med pašniki, podate na okoli 15 minutni sprehod do slapu. To izhodišče je v neposredni bližini Pirašiškega slapu, ki je sicer visok 102 metra, a voda prek njega teče le po močnejših deževjih.

13. Slapovi Bezene

Karakteristike poti:

• Izhodišče: Nomenj (46.2926, 14.0067)
• Čas vzpona: cca 30 min
• Višinski metri: cca 150 m
• Zahtevnost poti: zahtevno brezpotje

Obisk slapov, ki se skrivajo nad vasjo Nomenj, v soteski potoka Bežena, je primeren za bolj izkušene pohodnike. Pot ob soteski namreč ni urejena, del poti pa je potrebno opraviti po brezpotju. Pobočja so precej strma in hitro lahko pride do zdrsa. Je pa nagrada ob vzponu do najvišjega od slapov zares izjemna.

V kolikor se boste vseeno odločili za obisk soteske, vam svetujem, da parkirate v vasi Nomenj in se nato skozi vas podate ob potoku navzgor. Pri zadnji hiši, ki je že v gozdu, se pot konča, in tam je potrebno po brezpotju slediti potoku do slapov, ki se začnejo le kakšnih 100 metrov višje.

Do prvega slapu, ki je visok okoli 15 metrov, ni težko priti, a višji slapovi so večji zalogaj. Če se boste od potoka, oziroma njegovega levega brega (gledano v smeri toka), oddaljili za kakšnih 40 metrov, boste naleteli na slabo shojeno pot, ki vas bo peljala do vodnega zajetja, ki je okoli 15 minut višje, kamor pelje tudi jekleni cevovod.

Pri začetku cevovoda je nekoliko zahtevnejši del, kjer se je treba spustiti do potoka. Nekaj deset metrov višje pa vas čaka izjemen pogled na več potočkov, ki v strugo tečejo iz vseh smeri. Celotno slapišče je verjetno višje od 40 metrov in je zares nekaj izjemnega. Sam sem ga obiskal konec marca, po tem, ko več kot mesec dni ni deževalo, a se je vseeno topil sneg na Pokljuki in potok je bil zelo lepo vodnat. Kakšen je vodostaj v poletni suši žal ne vem..

14. Sprehod okoli jezera

Karakteristike poti:

• Izhodišče: spodnja postaja nihalke Vogel (46.2759, 13.8362)
• Čas kroga: cca 3 ure
• Zahtevnost poti: lahka označena pot

Za danes nam je ostala še ena destinacija, ki je med obiskovalci Bohinja zelo priljubljena. Okoli našega največjega stalnega jezera je speljana prijetna in lepo urejena sprehajalna pot, ki jo lahko brez večjih težav prevozite tudi s kolesom, le da bo potrebno na 2 ali 3 delih za nekaj metrov sestopiti s kolesa.

Celotna pot okoli jezera je dolga skoraj 11 kilometrov, in ob povprečnem tempu boste za celotno pot potrebovali okoli 3 ure. Predvsem severna obala jezera je čudovita in veliko manj obljudena kot ostali dostopni deli jezera, zato vam predlagam, da s seboj vzamete kopalke in brisačo, ter se ob prijetnem in vročem vremenu za nekaj minut ustavite, osvežite in nato pot nadaljujete v smeri vašega cilja.

Za izhodišče lahko izberete kateri koli del jezera, a predlagam vam parkirišče pri nihalki za Vogel, saj je tam parkirišče brezplačno.

Zaključek

Kot sem omenil že na začetku je Bohinj meni ena najljubših destinacij za izlete v naravo. Podobno, kot Bovec, ima Bohinj z okolico izjemno naravo, ki obiskovalcu ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje dopustniških dni.

Verjamem, da boste s predlogi, ki sem vam jih ponudil popestrili nekaj dni svojega obiska Bohinja in spoznali nekaj najlepših kotičkov naše deželice.

Želim vam prijeten oddih in pojdite Vnaravo!