Kam v hribe iz Bohinja

Bohinj je že dolga leta ena najbolj priljubljenih dopustniških in izletniških točk za mnoge slovence, ki radi uživamo v številnih možnostih za preživljanje prostega časa v čudoviti neokrnjeni naravi. Bohinjsko jezero in njegova okolica nam ponujata ničkoliko različnih možnosti za uživanje v naravi, tako v zimskem, kot predvsem v poletnem času. Poleti se številni dopustniki podajo v Bohinj za nekaj dni in pogosto se jim zastavlja vprašanje, kam v hribe iz Bohinja?

Iz Bohinja lahko “napademo” številne vrhove po Julijskih Alpah. Tako tiste nekajurne ture, kot celodnevne in seveda tudi večdnevne pohode po naših vršacih. V tem članku bomo obdelali 10 tehnično enostavnih idej za pohode, ki jih lahko pričnete v Bohinju oz. njegovi neposredni bližini. Vsi predlogi so primerni tudi, kot družinski izleti (verjetno bo le Tosc malce prezahteven za tiste manj pripravljene) in vam bodo ponudili številne nepozabne trenutke v najlepših delih naših Alp.

Kam iz Bohinja

1. Črna prst
2. Šija
3. Vogel
4. Rodica
5. Koča pod Bogatinom
6. Črno jezero
7. Pršivec
8. Mala Tičarica in Koča pri Triglavskih jezerih
9. Planina Vogar
10. Tosc

Pred nadaljevanjem branja članka vas bi rad opozoril le na nore cene za parkiranje, ki jih imajo v zadnjih letih bohinjci, tako da ob obisku ne boste neprijetno presenečeni. Več o parkirninah in parkiranju pa na povezavi.

Mimogrede, v kolikor iščete nekaj odličnih predlogov za oglede naravnih znamenitosti v okolici Bohinjskega jezera, vam predlagam, da si pogledate članek z naslovom Kam v Bohinju, za nekoliko bolj zahtevne ture v okolici tega slovenskega naravnega bisera, pa vam predlagam, da si pogledate idejo za izlet po Bohinjskih planinah, do Krnskega jezera, Triglavskih jezer, pa z Vogla preko Komne do Črnega jezera in vzpon na Mahavšček, Veliko Špičje, krog prek Bohinjskih planin in Triglav.

1. Črna prst

Črna prst je eden najbolj priljubljenih vrhov v okolici Bohinja. Na njo se lahko vzpnete tako iz doline Save Bohinjke, kot tudi iz Baške grape. Mi se bomo tokrat na Črno prst vzpeli iz najbolj priljubljenega izhodišča, ki je hkrati tudi največji kraj ob Savi Bohinjki. To je seveda Bohinjska bistirca.

Več podrobnosti o vzponu na to priljubljeno goro si lahko preberete na POVEZAVI.

Je pa Bohinjska bistrica tudi izhodišče za sprehod do čudovitega izvira Bohinjske bistrice, ki je največji pritok Save Bohinjke. Več o tem izletu pa si preberite na POVEZAVI.

2. Šija

Cena povratne karte za nihalko Vogel

Verjetno najbolj oblegan vrh v okolici Bohinja pa je Šija. Pa ne zato, ker bi bila Šija kak lahko dotopen griček v okolici jezra, ampak zato, ker je Šija najbližji vrh nad smučiščem Vogel, kamor se večina pripelje z gondolo, na kateri lahko uživate v najlepšem razgledu s kabinskih žičnic v Sloveniji.

Šija je sicer vrh, ki se nahaja v osrčju Južnih Bohinjskih gora. Visoka je 1880 metrov in z njenega vrha lahko uživate v zares izjemnem pogledu na vse strani neba.

Proti vrhu Šije se seveda lahko odpravite tudi iz doline, priporočam vam tisto pot, ki se začne v Ribčevem lazu. Več o eni ali pa drugi možnosti za vzpon na ta oblegani vrh pa si lahko preberete v članku z naslovom Lahki hribi.

3. Vogel

Cena povratne karte za nihalko Vogel

Vogel je čudovita razgledna gora v grebenu Južnih Bohinjskih – Tolminskih gora. Ima specifično piramidasto obliko in zaradi tega je ni težko prepoznati.

Pot proti Voglu si večina ljudi olajša z vožnjo s kabinsko žičnico do smučišča Vogel, le-to nam celodnevno in fizično zelo zahtevno turo spremeni v precej zmerno turo, dolgo okoli 4 ure in pol, kjer naredimo dobrih 600 višinskih metrov, tega pa so po večini sposobni tudi otroci, ki so vsaj malo fizično aktivni.

Predlagam vam, da se ture lotite v krožni poti, kjer je prvi del vzpona enak kot za Šijo, nato pa vas usmerjevalne table popeljejo bolj v desno proti delu poti, ki je malce bolj razčlenjen in skalnat, na delu ali dveh pa je opremljen tudi z jeklenico.

Temu delu se lahko tudi izognete, če izberete vzporedno pot, ki gre malce nižje po pobočju (glej priložen zemljevid).

Z izjemo omenjenega dela poti je pot tehnino enostavna in ponuja zares enkratne razglede na osrčje Julijskih alp. Na Voglu pa se nam odpre še pogled proti Primorskemu koncu, ki je morda še bolj osupljiv.

Če imate dovolj moči, se lahko iz Vogla spustite do planine Razor, kjer je planinski dom s katerim upravljajo tolminski planinci, a zavedajte se, da se boste mogli za povratek do izhodišča nato ponovno vzpeti prek sedla pod Voglom…

Vzpon do Vogla sem za vas posnel v spodnjem videu, turo pa sem nato nadaljeval proti Komni, vi pa se enostavno začnete vračati nazaj proti smučišču Vogel…

4. Rodica

Podobno, kot Šija je tudi Rodica izjemno priljubljen vrh v osrčju Južnih Bohinjskih gora. Visoka je 1966 metrov in je izjemen razgledni vrh s katerega lahko uživate v razgledih na Bohinjsko jezero, pa Julijske Alpe, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, pogled v Baško grapo je zares pravljičen, občudojete pa lahko tudi tiste bolj oddaljene vrhove v Kamniških Alpah, pa Snežnik, Golake…

Izhodišča za Rodico so enaka, kot tista za Šijo, le da se ob vzponih na Rodico veliko več ljudi odloči za vzpon iz doline. Vzpon je tehnično povsem enostaven, a je potrebno premagati kar nekaj višinskih metrov. Vendar vas bo Rodica nagradila s čudovito potjo in že omenjenimi razgledi.

Več o Rodici in vzponih nanjo pa si preberite v članku Najbolj priljubljene gore v Sloveniji.

5. Koča pod Bogatinom

Praktično vse predlagane poti v tem članku so izjemno priljubljene in v lepih vremenskih razmerah morate pričakovati, da boste v okolici Bohinja srečali kar nekaj ljudi, ki imajo podobno željo, kot vi, uživanje v visokogorski, neokrnjeni naravi. Od poti, ki z doline vodijo v visokogorje, je to gotovo najbolj priljubljena pot od vseh tod okoli.

Vzpon na planoto Komna ni zastonj eden najbolj priljubljenih izmed vseh v našem visokogorju, saj planota skriva številne naravne in kulturne znamenitosti, poleg tega pa še dve izjemno priljubljeni visokogorski koči. Koča na Komni je edina visokogorska koča v Slovneiji, ki je odprta skozi celotno leto, vse dni v tednu. Nedaleč stran, na planini za Krajem pa stoji koča pod Bogatinom, meni ena najbolj všečnih visokogorskih koč.

Več o vzponu na Komno o razburkani zgodovini teh krajev in o koči pod Bogatinom si preberite v članku z naslovom Kam v hribe z otroki, V kolikor pa boste želeli svoj izlet še malce podaljšati, pa vam predlagam v branje članek, ki vas bo popeljal na Mahavšček, pa članek ob katerem se boste povzpeli na najhladnejšo točko v Slovenji, na Mrzlo Komno, ter še članek, ki vas bo popeljal do našega največjega visokogorskega jezera pod Krnom.

6. Črno jezero

Z istega izhodišča, kot smo začeli vzpon na Komno, pa se bomo podali še na enega od biserov, ki ležijo v bližini našega največjega naravnega jezera. Črno jezero je najnižje ležeče Triglavsko jezero in prvo izmed jezer, če se na pot podamo iz smeti koče pri Savici.

Za začetek bomo morali premagati precej zahteven vzpon, ki nas prek stene Komarče popelje v dolino Triglavskih jezer. Pot je sicer sorazmerno strma in na mestih tudi izpostavljena. prav pri vrhu, pa je del poti opremljen tudi z jeklenico, a v kolikor ste vajeni pohodništva, vam prečenje tega dela nebi smelo povzročiti prevelikega stresa.

Nekje na prvi tretini vzpona prek Komarče, bo v levo zavila dobro uhojena steza, ki pa ni več označena (na tem mestu so table, a nobena ne usmerja na to stezico), v kolikor se boste po tej stezi sprehodili kakšnih 5 minut, boste prišli do jame iz katere priteče Savica, neposredno nad slapom Savica.

Jezero leži v nekakšni kotanji sredi gozda in je hidrološko povezano z ostalimi jezeri v dolini sedmerih jezer. Prav tako pa je Črno jezero povezano z izvirom Save Bohinjke, ki na dan priteče nekaj 100 metrov nižje, kot 78 metrov visok slap Savica.

Jezero sicer leži na nadmorski višini približno 1300 metrov nad morjem in je edino izmed 7-ih jezer, ki ga v celoti obdaja gozd. Zaradi nizke nadmorske višine, pa je jezero tudi najtoplejše izmed vseh 7-ih.

Izlet do Črnega jezera lahko povežete v čudotivo krožno pot, kjer se boste v dolino spustili preko Komne, ta pot je za spust precej prijetnejša in bolj enostavna. Če boste za vzpon potrebovali okoli 1 uro in 30 minut, pa boste za spust potrebovali še okoli 3 ure.

Pot med Črnim jezerom in Komno je izjemno lepa, speljana je po nekdanji mulatjeri. Če boste vzpon do Črnega jezera opravili preko Komarče, potem boste za jezerom (sprehodite se mimo jezera) krenili levo,, se kakšnih 10 minut vzpenjali, nato pa lepo uhojena steza pelje gor in dol… zares zelo prijetna pot. Le nekaj minut po prvem vzponu od jezera, se pot pomakne na rob ostenja Komarče in odpirati se nam začnejo neverjetni pogledi na dolino Save Bohinjke, ter na vrhove v grebenu južnih Bohinjskih gora.

Ta krog vam toplo priporočam, le odločite se, ali se raje vzpenjate ali spuščate po strmi poti in temu prilagodite smer v katero boste krenili iz parkirišča (v kolikor se raje spuščate po strmi poti, potem najprej zavite proti Komni…)

Lahko pa omenjeni izlet združite tudi z obiskom Komne, oz. koče pod Bogatinom. Predvsem je Črno jezero priljubljen cilj za vse, ki v koči bivajo več dni.

7. Pršivec

Pršivec je še ena zelo priljubljena razgledna točka nad Bohinjskim jezerom, do nje vodi kar nekaj poti iz razlinih izhodišč (koča pri Savici, pl. Blato, Stara Fužina), a tokrat vam bom predlagal najlažjo izmed poti, ki pa jo lahko brez težav podaljšate in prilagodite.

Do planine Vogar se zapeljete z avtom, nato pa se sprehodite do tamkajšnega planinskega doma, od koder vas bodo table usmerile proti planini viševnik, do te planine se bi lahko sicer podali tudi po makadamski cesti, venar je meni osebno hoja po pešpoti lepše doživetje (lahko pa se z avtom zapeljete tudi višje, a je cesta na nekaj delih precej razrukana).

Malo preden se cesta spremeni v vlako bomo videli, da se nam z leve strani priključi markirana pot, to je pot po kateri se bomo vračali s Plešivca, mi pa nadaljujemo proti planini Viševnik. Vlaka se po nekaj 10 minutah spremeni v zares prijetno planinsko pot, le-ta pa nas pripelje mimo najglobjega brezna v tem delu Bohinja.

Brezno obidemo in zagrizemo v klanec proti Goornjemu Viševniku, ki je najvišja pašna planina v tem delu Bohinja. Kljub temu, da je tu poleti kar nekaj “prometa”, pa boste že s tem, da zavijete malce z označene planinske poti prišli na kakšnega od kotičkov, kjer boste povsem sami in boste lahko uživali v miru, tišini…

Do planine Viševnik, kjer je tudi Bregarjevo zavetišče (možnost okrepčila in prenočišča) nas od Gornjega Viševnika loči le kakšnih 5 minut dolg spust. Prikupna planina z nekaj stanovi je tudi razpotje, kjer se lahko odločite v katero smer boste nadaljevali svojo pot.

V kolikor vam je predlagana tura malce prekratka, se jo lahko lotite v obratni smeri in se najprej vzpnete na Pršivec, se spustite do pl. Viševnik in nato pot nadaljujete proti planini pri Jezeru, od koder se potem usmerite do izhodišča.

Če pa boste izbrali le krožno turo do Pršivca, ki jo opisujem, potem pa se bote iz pl. Viševnik podali v levo proti 1761 metrov visokemu razgledišču. Vzpon ni prav nič zahteven, pa tudi strmina ni prehuda, tako da je celoten krog primeren tudi za družinske izlete.

Spust s Pršivca je v začetnem delu malce strmejši in zahteva nekaj pozornosti, še posebaj če so skale vlažne.

V spodnjem videu si lahko pogledate ta isti izlet, le da smo ga mi malce podaljšali do pl. Ovčarija in razgledišč v njeni bližini, nato pa smo se vrnili nazaj na pl. Viševnik in nadaljevali do Pršivca…

8. Mala Tičarica in koča pri Triglavskih jezerih

Verjetno najbolj priljubljeno izhodišče za naskok na visokogorske cilje v okolici Bohinja sta planini Blato in Vogar. Do tja se planinci najpogosteje podamo z avtom, oz. svojim vozilom, lahko pa se tja zapeljete tudi z brezplačnim avtobusnim prevozom iz Ribčevega laza ali Srednje vasi.

Večina pohodnikov, predvsem tistih, ki hribe obiskujejo z majhnimi otroki, se pogostjo podajo le do prve planine na poti proti Triglavskim jezerom, to je sicer izjemno lepa planina pri Jezeru. A kljub temu je pogosto četica ljudi, ki pot nadaljuje proti Mali Tičarici in Dvojnemu jezeru, ki leži neposredno pod njo, precej velika.

Več o obisku najbolj obiskanega in fotografiranega izmed vseh Triglavskih jezer, ter vzponu na enega najbolj priljubljenih dvatisočakov, si preberite v članku z naslovom Kako do Triglavskih jezer.

9. Planina Vogar

Planino Vogar sem omenjal že pod prejšnjim podnaslovom. Planina je namreč izjemno izhodišče za naskok na različne poti po Julijcih. Ob tem pa je planina Vogar tudi zelo priljubljena točka za pohode, ki se lahko začnejo ob jezeru. Ob poti se pohodniki sprehodijo mimo, po mojem mnenju, najlepšega razgledišča, ki nam ponuja pogred na jezero in dolino Save Bohinjke.

Več o omenjenem pohodu si lahko preberete v članku, ki govori o družinskih izletih v okolici Bohinjskega jezera.

10. Tosc

Najvišji vrh med ponujenimi predlogi v današnjem blogu pa je Tosc. S svojimi 2275 metri je tudi najvišji vrh v okolici Pokljuke. Najbolj priljubljena izhodišča za naskok na ta vrh se sicer nahajajo na Pokljuški planoti, a se marsikateri bolje pripravljeni pohodnik na vrh poda iz Srednje vasi.

Tosc je sicer eden od vrhov s katerega se najlepše vidi naš najvišji vrh Triglav. Poleg tega pa nam ta razgledna gora ponuja zares čudovite poglede na vse strani neba.

Več o Toscu in vzponu na ta čudovit vrh, ki se dviguje nad dolino Voje si lahko preberete v članku z naslovom Enostavni vrhovi s čudovitimi razgledi.

Zaključek

Bohinj je eden od najbolj prijaznih krajev, kjer lahko počitnikujete, če ste ljubitelj aktivnega dopusta. Seveda pa je to tudi eden od najbolj priljubljenih krajev za enodnevne izletnike.

Gotovo boste v okolici Bohinja našli kar nekaj primernih ciljev tudi zase. Neglede na to, kam se boste podali, vam želim, da se imate lepo in pojdite Vnaravo!