Kam v hribe z otroki – 24 idej, ki bodo navdušile tudi vas

V časih, ko so otroci v povprečju zelo neaktivni je velika želja vseh staršev, ki se zavedajo pomembnosti telesne aktivnosti, da bi svojim otrokom privzgojili ljubezen do uživanja v naravi, pohodništva in hribov.

Zato je zelo pogosto vprašanje pri starših, kam v hribe z otroki. Seveda želimo, da bi otroci v hribih kar se da uživali in tja zahajali z veseljem. Zato izbira zanimive poti in cilja izleta v hribe mnogim staršem povzroča sive lase. V nadaljevanju sem vam pripravil 24 zanimivih in raznolikih destinacij, ki jih lahko obiščete s svojimi mladimi pohodniki. Destinacije so razporejene zahodno od Trojan.

24 predlogov za obisk hribov z otroki je:

1. Matajur

• Dolžina: 5,6 km
• Višinska razlika: 740 m
• Čas: 2 uri 30 min
• Gorovje: Julijske alpe (Kobarid)

Matajur je vrh, ki ima po mojem mnenju ene najlepših razgledov izmed vseh vrhov v Sloveniji. Pa to ni edini as, ki ga ima v rokavu Matajur. Večina smo že slišali za čudež pri Kobaridu in ta čudež se je dogajal prav na pobočju Matajurja. Več o tej čudoviti gori, o Soški fronti, o razgledih in vsem ostalem, kar paše k izletu na ta vrh, si lahko preberete v članku z naslovom Matajur, gora čudeža pri Kobaridu. 

2. Koča pod Bogatinom

• Dolžina: 7,4 km
• Višinska razlika: 850 m
• Čas: 2 uri 45 min
• Gorovje: Julijske alpe (Bohinj)

Planina na Kraju, kjer se nahaja koča pod Bogatinom je ena najlepših planin v našem visokogorju. Leži na višini okoli 1500 metrov nad morjem, v osrčju komnske planote. To je eden od krajev, ki ga večina ljubiteljev visokogorja dobro pozna. Tisti, ki pa ga še ne poznate, pa ga enostavno morate spoznati.

Izhodišče za izlet proti planini na Kraju je parkirišče pri Savici, ki se nahaja nekaj kilometrov višje od Bohinjskega jezera. Pot proti koči pod Bogatinom je ena najbolj prijaznih, kar se tiče zahtevnosti. Tudi v kolikor vi, ali vaši najmlajši niste vajeni hoje po visokogorju, vam stara vojaška pot, ki pelje proti Komni ne bi smel povzročati težav. Pot je ves čas precej položna in tudi široka.

V koči pod Bogatinom boste deležni ene najbolj prijaznih postrežb, vsaj jaz imam vedno takšno srečo. Vsaj v kolikor bosta v koči glavni oskrbnica Simona in kuharica Joži. Poleg prijaznosti in ustrežljivosti boste v tej koči deležni tudi enega najbolj pestrih zajtrkov. Le-ta je samopostrežni, izbira pa je za gorske koče res impresivna! Tudi ostala ponudba je super, vedno se najde kaj dobrega za pod zob tudi za tiste, ki ne jeste mesa, mlečnih izdelkov… zares pohvalno!

Tudi udobje v koči je nad povprečjem. Vsaka soba je opremljena z radiatorjem, v koči je elektrika, tako da lahko brez težav polnete svoje elektronske prijatelje. Sredi jedilnice stoji krušna peč, ki je navadno topla tudi poleti, tako da lahko svoja oblačila posušite, tudi če zunaj ni sončka. Koča je opremljena tudi s tušem, kar vam bo verjetno zelo všeč, v kolikor planirate večdnevno bivanje v gorah. Koča je tudi izjemna izhodiščna točka za daljše in krajše pohode po Bohinjskih in Primorskih vršacih.

Če sem pri Matajurju omenil njegovo zgodovino, tudi pri planini na Kraju ne morem mimo tega. Na planini na Kraju je bila v času 1. Svetovne vojne največja zaledna oskrbovalna postaja za Soško fronto, tu je stalo več, kot 20 zidanih in lesenih poslopij. V času vojne je tu bivalo več, kot 15 tisoč vojakov in osebja, ki je skrbelo za vojake. Koča pod Bogatinom je bila zgrajena v času vojne in je služila za bolnišnico, le da je bila 2x večja.

3. Krnsko jezero

• Dolžina: 5.5 km
• Višinska razlika: 750 m
• Čas: 2 uri 20 min
• Gorovje: Julijske alpe (Trenta)

Krnsko jezero je ena najbolj priljubljenih destinacij v našem visokogorju. Vsi tisi, ki smo že bili pri našem največjem visokogorskem jezeru, vemo zakaj je temu tako. Izhodišče za naskok na jezero je v Alpski dolini Lepena. Pot proti jezeru je zelo podobna, kot tista proti koči pod Bogatinom. Enostavna, sorazmerno položna in precej široka.

Veliko več podrobnosti o tej poti in tudi o vseh ostalih poteh, si lahko preberete v članku z naslovom Kako na Krnsko jezero.

4. Koča pri Triglavskih jezerih

• Dolžina: 7,6 km
• Višinska razlika: 720 m
• Čas: 3 ure 15 min
• Gorovje: Julijske alpe (Bohinj)

Verjetno ga ni ljubitelja gora, ki si nebi vsaj enkrat želel sprehoditi po dolini Sedmerih jezer. V zadnjih letih je to zares destinacija, ki praktično prek celotnega leta privablja neverjetno veliko pohodnikov z vsega sveta. Za izlet z otroki je verjetno najbolj priljubljeno izhodišče tisto na planini Blato.

Veliko več o tej in tudi vseh ostalih poteh na Triglavska jezera si lahko preberete v članku z naslovom Kako na Triglavskih jezer.

5. Debela peč

• Dolžina: 3,9 km
• Višinska razlika: 530 m
• Čas: 2 uri 15 min
• Gorovje: Julijske alpe (Pokljuka)

Tudi o Debeli Peči smo na teh straneh že govorili. Seveda, saj je to eden od najbolj priljubljenih dvatisočakov v Sloveniji in je dostopen skozi celotno leto. Izhodišč za skok na vrh tega najbolj vzhodnega dvatisočaki v Julijskih Alpah je precej, a daleč najbolj priljubljeno je izhodišče pri Medvedovi konti.

Več o tem vzponu, pa o Blejski koči na Lipanški planini in tudi o vseh, kaj je treba vedeti preden se podate na to goro, si lahko preberete v članku z naslovom Trije enostavni dvatisočaki tudi pozimi.

6. Kum

• Dolžina: 5,1 km
• Višinska razlika: 470 m
• Čas: 2 uri
• Gorovje: Zasavsko hribovje

Od vseh predlaganih vrhov v tokratnem članku je Kum lociran najbolj vzhodno. Ob Slavniku pa je Kum drugi najnižji med vsemi vrhovi. A to se mu prav nič ne pozna pri razgledih, ki smo jih deležni na vrhu. Tudi Kum je tako, kot večina vseh predlaganih ciljev zelo priljubljena destinacija skozi celotno leto.  

Za vzpon z otroki vam predlagam, da se zapeljete do vasi Završje, ki leži nekje na polovici poti od Zagorja pa do vrha tega znamenitega vrha. Pot od Završja pa do vrha je tak tehnično, kot tudi fizično precej enostavna.

Več o tej in tudi tisti daljši poti iz Zagorja pa si lahko preberete v članku z naslovom Kum – Zasavski Triglav.

7. Kanin

• Dolžina: 1 km
• Višinska razlika: 300 m
• Čas: 45 min
• Gorovje: Julijske alpe (Bovec)

Pogorje Kanina je poznano po več stvareh, ena od stvari je gotovo ta, da je Visoki Kanin 12 najvišja gora v Sloveniji. A morda še bolj je Kanin poznan zaradi našega najvišjega smučišča. V Sloveniji lahko samo na tem smučišču smučate višje, kot na 2000 metrih nad morjem. Je tudi edino smučišče, ki je povezano s smučiščem druge države.

Kanin pa je poznam še po nekaj stvareh, tu namreč zapade največ snega v Sloveniji, v dobrih letih ga zapade tudi več, kot 6 metrov, zapadlo pa ga naj bi tudi že več, kot 10 metrov! Takšne količine snega si je zelo težko predstavljati.

Še po eni stvari je poznan Kanin in to so brezna. Najglobje izmerjeno brezno v kaninskem pogorju je globoko tudi več kot 1500 metrov, med prvimi 7 pa se jih kar 6 nahaja na Kaninu in vsa so globlja kot 1000 metrov. Najdaljši jamski sitem v pogorju Kanina pa presega 12 kilometrov, ob tem pa še 2 sistema presegata 10 kilometrov. Zares neverjetno!

Zakaj sem torej to mogočno gorovje vključil v rubriko kam v hribe z otroki? Zato, ker vas tudi v poletni sezoni lahko na višino 2200 metrov nad morjem pripelje kabinska žičnica. Od D postaje, kot se tudi imenuje zgornja točka kaninske vzpenjače, pa se lahko brez večjih težav sprehodite po kaninskem pogorju. Prestreljenik je vrh, ki je visok 2499 metrov in je od D postaje oddaljen le okoli 45 minut zmerne hoje po delno zahtevni poti.

V kolikor pa vaši otroci še niso pripravljeni za takšne poti, pa se lahko sprehodite do sedla pod Prestreljenikom, s katerega se vam bo odprl čudovit pogled proti Italiji, Rombonu in ostalim vrhovom nad Rombonskimi podi.

Je pa že sam pogled z D postaje vreden veliko več, kot boste odšteli za prevoz do tu. Kanin je gotovo najlažja možnost, da se brez velikih preglavic podate v pravo visokogorje in tudi vožnja s kabinsko žičnico bo pravo doživetje. Z žičnice se nad C postajo hitro opazi številne vhode v brezna, pa tudi neštete ostale kraške pojave, ki jih tu zares ne manjka.

Ena od super možnosti za čudovit izlet je tudi ferata do Prestreljeniškega okna, več o tej lahki družinski ferati si preberite na povezavi, video, ki sem ga za vas posnel med obiskom te ferate pa je na voljo spodaj.

Poleg vsega kar vam ponuja Kanin pa je še dodaten plus velika prijaznost osebja, pa tudi samih prebivalcev Bovca. Ljudje so tu zares prijazni in ustrežljivi. Seveda pa si lahko svoj izlet popestrite še z obiskom Soče, njenih korit, ali pa katere od številnih čudovitih dolin v bližnji okolici.

8. Velika planina

• Dolžina: 3,3 km
• Višinska razlika: 360 m
• Čas: 1 ura
• Gorovje: Kamniško Savinjske alpe (kamnik)

Velika planina je še ena od tistih zelo priljubljenih pohodniških destinacij, katere lahko obiščemo na številne različne načine. Tisti najbolj zagriženi in pripravljeni pohodniki se Velike planine seveda lotijo peš, z izhodiščem pri tovarni Calcit na začetku doline Kamniške Bistrice. Marsikdo ti to isto pot olajša tako, da se z avtom zapelje nekaj 100 višinskih metrov višje. A kakorkoli, obe ti možnosti sta za prehod z otrokom precej fizično zahtevni, seveda v kolikor vaš otrok ni dobro uhojen.

Zato se večina ljudi odloči in se z avtom zapelje do ene od bližnjih izhodišč. Izhodišče, ki vam so pripeljalo najbližje vrhu Velike planine je parkirišče na planini Dol. Od tam boste potrebovali še okoli 60 minut prijetnega sprehoda do vrha Velike planine. V kolikor bi si radi pohod nekoliko podaljšali, to na Veliki planin ne bo težav, saj je planota precej obširna in brez težav pot podaljšate še do naslednje točke, ki vaj je vešč.

Velika planina pa ima možnost, da jo obiščete še na 3. način in to je z gondolo. Spodnja postaja gondole leži v dolini Kamniške Bistrice. Z njo se zapeljemo do nekdanjega hotela na planoti, tam nas bodo številne table usmerile v pravo smer… Do vrha Velike planine (Gradišče) nas loči okoli 45 minut hoje v zmernem tempu.

9. Golica

• Dolžina: 3,8 km
• Višinska razlika: 800 m
• Čas: 2 uri 10 min
• Gorovje: Karavanke (Jesenice)

Golica je verjetno najbolj slavna gora v Sloveniji, njeno ime pozna praktično cel svet. Za to sta zaslužna predvsem naša največja ustvarjalca narodno zabavne glasbe, Slavko in Vilko Avsenik.

Vendar pa je Golica še veliko več, kot samo ena največkrat predvajanih pesmi na svetu, je namreč tudi najbolj obiskana gora v Sloveniji v pomladanskem času. V času cvetenja narcis oz. ključavnic, kot jih imenujejo domačini, je na Golici, več ljudi, kot v nakupovalnih centrih v času razprodaj. Ni kaj, pobočja Golice prekrita z belo preprogo teh čudovitih cvetlic so nekaj, kar človek ne vidi nikjer drugje v Sloveniji.

Ob tem pa je potrebno dodati, da je Golica poleg vsega še fantastično lep razgledni vrh. Pa tudi pot do vrha je prijazna za pohodnike, saj ni ne zahtevna in ne dolga. Tako da je primerna za vse otroke, ki so vsaj malo navajeni hoje navkreber.

Več o Golici, njenih lepotah, razgledih, poteh, izhodiščih in nasploh  vse kar morate vedeti o tej slavni gori, si preberite v članku z naslovom Hribi 2 uri hoje.

10. Slavnik

• Dolžina: 3 km
• Višinska razlika: 510 m
• Čas: 1 ura 40 min
• Gorovje: Slavniško pogorje (Kozina)

Kot sem omenil že pri opisu Kuma, je Slavnik najnižji vrh izmed izbranih 17-ih vrhov. A kljub temu tudi ta Primorski vršac presega magično višino 1000 metrov. In podobno, kot pri Kumu, se tudi pri Slavniku deficit v višini prav nič ne pozna pri lepoti razgledov.

Slavnik ima po mojem mnenju enega najlepših razgledov na Koprski in Tržaški zaliv. Glede na svojo lego je vrh le malokrat prekrit s snežno odejo in tudi zaradi tega, je Slavnik zelo dobro obiskan vrh v vseh letnih časih. Priljubljen pa je tako pri pohodnikih, kot tudi pri gorskih kolesarjih.

Tudi več o tem vrhu si lahko preberete v članku z naslovom Hribi 2 uri hoje.

11. Menina planina

• Dolžina: 10 km
• Višinska razlika: 530 m
• Čas: 2 uri 45 min
• Gorovje: Kamniško Savinjske alpe (Tuhinjska dolina)

Neglede na to, da imamo ljudje precej različne ideje o tem, kaj nam je všeč in kateri izlet je najlepši, pa sem gotov, da bo izlet na Menino planino eden najlepših izletov, ki jih boste opravili z vašimi nadobudnimi hribolazci.

Menina planina je pravi raj za ljubitelje sredogorja, za sprehode po prostranih travnikih z neverjetnimi razgledi. Poti so sorazmerno enostavne a se vedno dovolj razgibane, da niso niti malo dolgočasne. Kljub temu, da smo daleč od Krasa, pa je moč kraške pojave videti skoraj da na vsakem koraku.

Več o Menini planini, o poteh po planini in o koči na Menini planini (mimogrede, oskrbniki so zares super) in še o marsičem, si preberite v članku z naslovom Menina planina.

12. Snežnik

• Dolžina: 5,6 km
• Višinska razlika: 530 m
• Čas: 2 uri
• Gorovje: Snežniško hribovje

Snežnik in pot nanj sem na spletni strani vnaravo.si opisoval že v treh različnih člankih. A verjamem, da vsi, ki ste že bili na tem vrhu strinjate, da je to zelo posebna gora in je vredna večkratnih objav.

Poleg tega pa sem v vsakem članku opisal različne poti proti vrhu, oz. en opis je namenjen zimskemu vzponu. V kolikor vam je všeč, če po poti srečujete veliko ljudi, potem bo prava izbira za vaš vzpon izhodišče na Sviščakih, to pot sem opisal v člankih z naslovom Lahki hribi in Hribi pozimi. Če pa ste ljubitelj miru in uživate v tišini, potem je nedvomno pravo izhodišče za vaš vzpon Leskova dolina oz. Gašperjev hrib.

13. Ratitovec

• Dolžina: 3,5 km
• Višinska razlika: 630 m
• Čas: 1 ura 30 min
• Gorovje: Škofjeloško hribovje (Železniki)

Praktično vsi vrhovi v tem članku vsaj v eni stvari spadajo v kategorijo naj… in tudi Ratitovec ni izjema. Ratitovec je najvišji vrh Škofjeloško Cerkljanskega hribovja in je zagotovo tudi najbolj obiskan vrh v tem hribovju.

Tudi to je vrh na katerem boste uživali v prekrasnih razgledih na vse strani neba. Je pa Ratitovec tudi idealen vrh za vse, ki imate radi krožne ture. In neglede na to, ali boste za vzpon izbrali eno ali drugo pot, obe sta primerni tudi najmlajše.

Več o Ratitovcu, vzponih in izhodišču si lahko preberete v članku z naslovom Najlažja pot na Ratitovec.

14. Šija

• Dolžina: 3,4 km
• Višinska razlika: 320 m
• Čas: 1 ura 30 min
• Gorovje: Julijske alpe (Bohinj)

V predlogih, ki sem vam jih podal v tem članku so 3 takšni, kjer si lahko pot do izhodišča olajšate s pomočjo kabinske žičnice. Šija je namreč vrh nad smučiščem, ki ima zagotovo najlepše razglede v Sloveniji. Smučišče Vogel je pravi magnet za turiste in pohodnike skozi celotno leto. No, morda pohodnike pozimi zamenjajo smučarji, a vseeno.

Že sama vožnja z gondolo proti zgornji postaji kabinske žičnice je paša za oči. Vedno, ko se peljem sem navdušen! Zgoraj na platoju, kjer se vse precej poravna, pa se nam odprejo zares čarobni pogledi proti verigi južnih bohinjskih gora na eni strani, Triglavu in Triglavski skupini gora na drugi strani…

Od zgornje postaje žičnice pa do vznožja Šije vas lahko zapeljejo tudi sedežnice, a vam priporočam, da se sprehodite po smučišču in peš poteh, ki vas bodo usmerjale proti temu lahko dostopnemu in zelo razglednemu vrhu. Do vznožja Šije boste potrebovali okoli eno uro hoje, za sam vzpon na vrh pa še okoli 30 minut, verjetno še malo manj.

Več o Šiji in vzponu nanjo si lahko preberete v članku z naslovom Lahki hribi.

15. Slemenova špica

• Dolžina: 2,5 km
• Višinska razlika: 290 m
• Čas: 1 ura 15 min
• Gorovje: Julijske alpe (Vršič)

Slemenova Špička je ena od destinacij, ki jih imajo pohodniki, ki iščejo lahke pohodniške poti z osupljivimi razgledi, najraje. Pot je tako fizično, kot tehnično povsem enostavna, a je potrebno upoštevati, da ste v osrčju Julijskih Alp in da v kolikor se boste na Slemenovo Špičko podali v zgodnjem poletju, boste na poti prečili še precej snežnih zaplat. A tudi te vam same poti ne bi smele narediti bolj zahtevne, le obutem mora biti temu primerna.

Več o Slemenovi Špički si lahko preberete v članku z naslovom Hribi 2 uri hoje.

16. Mali Golak

• Dolžina: 2,8 km
• Višinska razlika: 400 m
• Čas: 1 ura
• Gorovje: Trnovska planota (Ajdovščina)

Slovenija, klub temu, da ni prav velika imam na svojem ozemlju skritih neverjetno veliko število dih jemajočih naravnih lepot. Trnovski gozd je visoka kraška planota, ki jo večina slovencev ne pozna prav dobro. Najvišja točka te planote pa je vrh po imenu Mali Golak.

To je gora, ki je praktično do vrha poraščen z gozdom, a sam vrh vseeno nudi čudovit pogled na vse strani neba. Več o Trnovskem gozdu, vzponu na Mali Golak in vsem ostalem si preberite v članku z naslovom Kam v hribe za vikend.

17. Črna prst

• Dolžina: 5,4 km
• Višinska razlika: 1070 m
• Čas: 3 ure 15 min
• Gorovje: Julijske alpe (Bohinjska bistrica)

Črna prst je ena od najbolj obiskanih vrhov v grebenu južnih Bohinjskih gora. Izmed vrhov, ki vam jih dajem v ponudbo v tem članku, je vzpon na Črno prst med bolj zahtevnimi. Pa niti ne tehnično, saj je vzpon enostaven, ampak fizično. Namreč iz izhodišča v Ravnah v Bohinju pa do vrha Črne prsti se bomo povzpeli za dobrih 1000 metrov. V kolikor je vaš otrok redno v gibanju, tudi ta vzpon nebi smel biti prevelik zalogaj.

Več o vzponu in vseh ostalih podrobnostih si preberite v članku z naslovom Gore za začetnike.

18. Kriška gora

• Dolžina: 2,5 km
• Višinska razlika: 580 m
• Čas: 1 ura 30 min
• Gorovje: Kamniško Savinjska alpe (Kranj)

Kriška gora je verjetno eden od najbolj priljubljenih vrhov v našem sredogorju nasploh. Pohodniki ga imajo radi v vseh letnih časih in tudi pozimi, ko je na vrhu meter in več snega, je pot lepo shojena in primerna za družinski izlet, a s pravo opremo.

Kriška gora je drugače vrh precej neizrazit vrh, ki leži na eni strani nad Golnikom, na drugi strani pa nad Lomom pri Tržiču. Daleč najbolj priljubljeno izhodišče za vzpon proti nekaj manj, kot 1500 metrov visokemu vrhu pa je vasica Gozd.

Več o vzponu do lepo razglednega vrha pa si preberite v članku z naslovom Kriška gora.

19. Tromeja

• Dolžina: 3,9 km
• Višinska razlika: 643 m
• Čas: 1 ura 40 min
• Gorovje: Karavanke (Rateče)

V okolici Kranjske gore lahko najdemo številne zanimive vrhove, ki so primerni za družinske vzpone, a med vsemi je verjetno prav Tromeja med bolj priljubljenimi in obiskanimi. Podobno kot sem napisal pri Kriški gori, je tudi Tromeja zelo priljubljen vzpon v vseh letnih časih. Morda pozimi še bolj, saj se lahko v dolino zapeljemo s sankami.

Sicer pa proti vrhu Peči, kakor se imenju vrh, kjer se stikajo meje Italije, Avstrije in Slovenije, pelje tudi cesta, ki je poleti priljubljena pri kolesarjih, pozimi, pa kot sem že omenil, pri sankačih.

Tromeja nam ponuja super razgled tako na avstrijsko stran, kot tudi na slovensko, predvsem v Planico. Več o vzponu pa najdete v članku z naslovom Tromeja, vrh za vse letne čase.

20. Stari Ljubelj

• Dolžina: 2,3 km
• Višinska razlika: 290 m
• Čas: 45 min
• Gorovje: Karavanke (Tržič)

Tudi vzpon do koče na starem prelazu Ljubelj je vzpon, ki je primeren za vse letne čase. Podobno, kot na Tromeji, se boste lahko v zimskem času proti izhodišču zapeljali s sanmi, seveda v kolikor jih boste poprej vlekli s seboj na vrh.

Sicer pa je cesta na stari Ljubelj zelo priljubljena pri številnih pohodnikih, ki iščejo lažje vzpone na vrhu katerih jih “čaka” koča z gostoljubnim osebjem in odlično hrano. Več o vzponu na Stari Ljubelj in še nekaterih super idejah za podobne družinske izlete v bližini pa najdete v članku, ki govori o Tržiču in njegovih znamenitostih.

21. Možic

• Dolžina krožne ture: 6,4 km
• Višinska razlika: 325 m
• Čas: 1 ura 15 min
• Gorovje: Julijske alpe (Soriška planina)

Na Možic sem se prvič podal nekje sredi februarja, na čudovit sončen dan, ko je bila na Soriški planini in v okolici prava zimska pravljica. Vzpon do Možica, ki nam ponuja prekrasen razgled proti Bohinju, ter tudi Triglavu in okoliškim vrhovom, je speljan po prijetnih pohodniških potkah, ki se prepletajo s starimi vojaškimi mulatjerami, ki so vodele do dobro utrjenih bunkerjev na nekdanji Rapalski meji.

Bunkerji in tudi ostali vojaški objekti, ki so bili zgrajeni v obdobju med obema Svetovnima vojnama, so dobro vidni še danes in v mnoge izmed njih lahko tudi vstopite.

Več o Možicu in poteh tod okoli pa si preberite v blogu z naslovom Možic.

22. Golte

• Dolžina vzpona: 7 km
• Višinska razlika: 1000 m
• Čas: 3 ure 15 min
• Gorovje: Kamniško Savinjske alpe (Savinjska dolina)

Golte so čudovita planotasta gora, ki se dviga nad Savinjsko dolino in Koroško. Najvišji vrh sega prek 1600 metrov vido. Na Golteh je živahno prek celega leta, saj ga pozimi zasedejo smučarji, v kopnih delih leta pa kolesarji, sprehajalci in predvsem pohodniki.

Na Golte se lahko podate ne 3 načine, peš, z vozilom (kolo, avto, motor) ali pa s kabinsko žičnico. Več o možnostih za izlet po Golteh pa si preberite na povezavi.

23. Potočka zijalka in Olševo

• Vzpon do Potočke zijalke: 2 km
• Višinska razlika: 420 m
• Čas: 1 rua
• Gorovje: Karavanke (Zgornja Savinjska dolina)

Zelo verjetno je, da se za jamo Potočka zijalka že slišali. Jama je namreč znana kot ena od najbolj bogatih najdišč ostankov jamskega medveda in praljudi. Vzpon do jame je lahko odlična ideja za vse družine, tiste malce bolj pripravljene, pa lahko izlet podalšate do vrha Olševe.

Sicer pa je že vožnja do izhodišča, ki se nahaja na Solčavski panoramski cesti, pravo doživetje in paša za oči. Več o tej enkratni ideji za družinski izlet pa si preberite v članku z naslovom Na Olševo in do Potočke zijalke.

24. Okrešelj

• Dolžina vzpona: 1,6 km
• Višinska razlika: 370 m
• Čas: 1 ura 15 min
• Gorovje: Kamniško Savinjske alpe (Logarska dolina)

Za naslednji vzpon pa se ne bomo preselili prav daleč, saj bo naše izhodišče v Logarski dolini, le da se ne bomo vzpenjali v Karavanka, pač pa v Savinjske alpe.

Koča na Okrešlju je verjetno najbolj priljubljena in oblegana koča na Savinjski strani Kamniško Savinjskih alp. Nič čudnega, saj je pot proti krnici sorazmerno enostavna in zelo pestra. Kdo še ni slišal za slap Rinka, pa seveda za Logarsko dolino, vse vrhove, ki jih lahko občudujemo md potjo…

Več o ideji pod številko 24 pa si preberite v članku ki govori o vzponu na Okrešelj…

Na spletni strani vnaravo.si boste našli še veliko odličnih idej za lažje in težje izlete po Sloveniji. Želim vam prijetno potepanje in pojdite Vnaravo.