Kam v hribe za vikend?

Verjetno, da vsak izmed nas, ki imamo radi preživljanje časa v naravi in še posebej v hribih, se kdaj znajde pred vprašanjem, kam v hribe za vikend?

Ja, kam v hribe za vikend? Dobro vprašanje. V spodnjem članku bomo skupaj obdelali 15 odličnih idej za pobeg iz jesenske ali zimske megle, v kolikor pa to berete spomladi, ali poleti, pa za pobeg v hladnejše kotičke naše lepe deželice. 

Predlogi za vikend vzpon v hribe so:

V kolikor si želite še nekaj dodatnih idej za daljše in krajše izlete po hribih, vam predlagam, da si pogledate bloge z naslovi Kam na Pohorju, Najlepši hribi v Sloveniji, Najbolj obiskane gore v Karavankah, Lahke planinske poti, Hibi 2 uri hoje in Lahki hribi.

Vremščica

Za začetek se bomo podali na Primorski konec. Na vrh, ki je zelo primeren za družinske izlete tudi z mlajšimi otroki, saj je Velika Vremščica, najvišji vrh pogorja Vremščice s 1027 metri višine, zelo lahko dostopna z večih smeri. V kolikor si boste izlet planirali v objemu družine, potem si boste verjetno za izhodišče izbrali Senožeče (45.7209, 14.0395), od koder boste do vrha potrebovali okoli 2 uri. Tisti bolj poskočni in pripravljeni, pa lahko napad na ta vrh začnete tudi pri Škocjanskih jamah. Za to pot pa boste potrebovali slabih 5 ur zmernega tempa.

Neglede na to, od kod se boste podali na Vremščico, bo to slikovit izlet. Vremščica je planotasto pogorje, ki je po vzpetinah poraščeno z drevesi, na vrhovih pa je to eno največjih travnatih površin na celotnem Krasu. Torej ni presenetljivo, da je tod okoli paša drobnice še vedno močno prisotna. Na Vremščici pasejo Slovensko avtohtono pasmo ovce, Istrsko pramenko.

Razgled z najvišjega vrha te visoke kraške planote vas bo gotovo navdušil. Ker je vrh travnat, lahko razglede občudujete v vse smeri. Poleg vseh Primorskih vrhov, ki jih imamo, kot na dlani (Slavnik, Golaki, Nanos, Snežnik), lahko v lepem vremenu občudujemo tudi poglede na Julijske Alpe, Javornike, Krim, Kamniško Savinske Alpe, seveda se vidi tudi morje in ob zares čistem ozračju tudi Italijanske Dolomite.

Vremščica je odlična izletniška točka skozi celotno leto. Toplo jesensko in zimsko sonce vas bo prijetno božalo tudi v mrzlih dneh. V poletni pripeki, pa vas bodo prijetno hladili gozdovi. V obzir pa morate vzeti, da ste tod na krasu in da lahko veter precej spremeni občutek vročine oz. mraza.

Mali Golak

Tudi za drugi vikend skok v naravo bomo ostali na Primorskem. Premaknili se bomo še na eno veliko planoto, v Trnovski gozd. Glede na to, da smo v Trnovskem gozdu od najbolj vročih krajev v Sloveniji odmaknjeni le nekaj kilometrov, si je kar težko predstavljati kaj vse skriva v sebi ta čudovita kraška planota. V preteklih stoletjih so iz Ledene jame v Trnovskem gozdu »kopali« led, ga z vozovi pretovorili v Trst, naložili na ladje in ga prodajali v Egipt!!! Neverjetno, meni skoraj nepredstavljivo. Podjetni in iznajdljivi domačini res niso poznali meja v svojih glavah.

Mali Golak je najvišji vrh v tem delu Slovenije. S svojimi 1495 metri nadmorske višine je odlična razgledna točna na vse strani neba. Kljub temu, da se vrh imenuje Mali Golak, je le-ta višji od dveh sosedov, Velikega in Srednjega Golaka. Ta poimenovanja povzročajo danes nekaj zmede, vendar izvirajo še iz časov, ko so bili vrhovi goli in so tod okoli domačini v poletnih mesecih pasli živino. In na Malem Golaku je bila najmanjša planina, in od tod tudi njegovo ime.

Vzpon na Golake boste verjetno začeli s parkirišča na Kozarnicah (45.961, 13.8561). Od tod pa do vrha nas pelje lepo uhojena in odlično markirana pot. Na približno polovici poti se bomo sprehodili mimo Iztokove koče, ki je za vse pohodnike odprta celo poletno sezono in ob lepih koncih tedna. V koči vas bodo postregli zelo prijazni domačini. Toplo vam priporočam, da si naročite štruklje, ki so narejeni iz kvašenega testa, uhhhh, kako so dobri! V koči je na skupnih ležiščih prostora za 11 ljudi.

Do vrha Malega Golaka se od koče potrebuje le še nekaj 10 minut zelo prijetne hoje po čudovitem gozdu. Gozd tod okoli je prekrasen, visoka drevesa, gosta senca, praktično brez podrastja, predstavljam si, da je jeseni tu gobarjenje zelo priljubljeno.

Razgled z Malega Golaka človeka kar preseneti. Mene osebno je bližina Triglava in prekrasen pogled nanj kar osupnil. Seveda pa so razgledi tudi v ostale strani fantastični. Poleg dela Julijskih Alp boste lahko občudovali vse Primorske vršace, na čelu s Snežnikom v daljavi. Pa pogled na Vipavsko dolino in obširni Trnovski gozd je zelo poseben!

Če boste imeni namen Mali Golak osvojiti v lepem vikendu, pa da ne boste prav zgodni, se povsem lahko zgodi, da bo gneča skoraj neznosna. Morda vam bo v tem primeru prav prišla druga ideja za vzpon na čudovit razgledni vrh, ki je v bližini – predlog najdete TUKAJ.

Golte

Iz Primorske se bomo preselili na Savinjski konec, kjer se nahaja planota in smučišče Golte. Golte so planotast vrh, ki se dviga nad Savinjsko dolino in v najvišji točki seže skoraj 1600 metrov visoko. V kolikor želite imeti lažji sprehod po planoti, vam predlagam, da se zapeljete do vasi Žekovec (46.3562, 14.9321), kjer je sicer tudi izhodiščna točka za pohod proti vrhu, tam parkirate svojega jeklenega konjička in se proti vrhu planote podate z najdaljšo kabinsko žičnico v Sloveniji. Za vožnjo do vrha boste potrebovali le nekaj minut. Po želji, se lahko do hotela na Golteh zapeljete tudi z avtom.

Peš pot na Golte je zelo lepa, ne preveč zahtevna, a precej daljša, kot obe zgoraj opisani poti. Za skok do najvišjega vrha na Golteh, Boskovca, boste potrebovali okoli 3 ure in pol hoje. Pogosto se med potjo po večinoma gozdni potki odpirajo lepi razgledi na Savinjsko dolino in okoliške vršace.

Kakšno uro hoje pod vrhom Boskovca stoji Mozirska koča, ki planincu in sprehajalcem ponuja oskrbo skozi celotno leto. Od koče, ki je sicer obdana z gozdom se vseeno odpira lepo pogled proti dolini. V kolikor boste za vzpon na Golte uporabili gondolo, boste od hotela, pa do koče potrebovali okoli 15 minut hoje (koča je v jeseni 2020 pogorela in do nadaljnega ne obratuje).

Golte vam ponujajo vzpon na več lepo razglednih vrhov, a najvišji med njimi je Boskovec. Le-ta je sicer poraščen z gozdom, a je na vrhu razgledni stolp s katerega boste imeli čudovit razgled na Kamniško Savinske Alpe, Karavanško verigo, vidi pa se tudi do Julijskih Alp. Seveda so razgledi proti Štajerskih hribom in dolinam izjemni.

Jerebikovec

Verjetno je Jerebikovec najmanj poznan vrh izmed vseh današnjih predlogov. Sem pa siguren, da vsi vemo, kje leži, oz. smo ga že videli. Jerebikovec je 1593 metrov visok vrh, ki se dviguje med Mojstrano in dolino Radovne. Hkrati je to tudi najvišja točka ene najbolj poznanih slovenskih planot, Mežakle.

Izhodišč za pot na Jerebikovec je nekaj, vendar je tista, ki se prične malo nad Mojstrano (46.4519, 13.9359) verjetno najlepša. Pot se že od začetka kar precej strmo vzpne in strmina kar dolgo vztraja. Tako, da tisti, ki imate raje položne vzpone, si izberite raje drug cilj. Sicer pa je pot zelo lepa in na mestih ponuja tudi lepe razglede proti Mojstrani in nasproti ležečim vrhovom Karavank.

Za celoten vzpon boste potrebovali okoli 2 uri in pol zmerne, tehnično nezahtevne hoje. Malo pred zadnjim vzponom na sam vrh se pot priključi cesti, ki pelje preko celotne Mežakle. Vrh Jerebikovca je gol in iz njega je po mojem mnenju najlepši pogled proti trem ledeniškim dolinam, Vratom, Kotu in Krmi. Še predvsem pogled v Kot, ki je praktično direkten, je zelo lep.

Na vrhu je za pohodnike pripravljenih nekaj izvirno oblikovanih klopc, ki še dodajo dodatno kanček lepote, k že tako čudoviti kulisi. Se pa Jerebikovec nahaja že znotraj Triglavskega narodnega parka in sicer v drugi varovalni coni.

V kolikor vam je izlet na Jerebikovec premalo, si lahko v bližini ogledate še Vrata in ferate v Mojstrani.

Porezen

Porezen je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja. S svojo lego, čudovitimi razgledi in s svojo zgodovino, je eden najbolj priljubljenih vrhov v tem delu Slovenije. Vrh Porezna, na katerem je velik spomenik NOB, se dviga 1630 metrov nad morsko gladino. Proti vrhu lahko krenete s številnih izhodišč, čas hoje pa se giblje med slabima dvema urama do več, kot 4 ure hoje. Glede na to, da so doline ob vznožju Porezna precej nizko, je temu primerno veliko višinskih metrov, ki jih je potrebno premagati do vrha.

Mi bomo tokrat proti vrhu krenili iz izhodišča, ki je precej višje in sicer na okoli 1100 metri nad morjem. V vasi Davča (46.1819, 14.0092). Hoje bomo imeli za slabi 2 uri in premagali bomo okoli 550 metrov višinske razlike. Tako, da je pot, ki je ves čas lepa in dobro uhojena, primerna tudi za družinske izlete.

Prvi del poti bomo opravili po pobočjih, ki so poraščena z gozdovi, zadnji del poti pa se drevesa umaknejo travnatim prostranstvom. Višje, ko se vzpenjamo, bolj čudoviti so razgledi. Vrh, ki je prepleten z labirintom podzemnih bunkerjev, je ena izmed najlepših razglednih točk v Slovenskem sredogorju. Na eni strani imamo, kot na dlani verigo južnih Bohinjskih gora, za njimi pa seveda tudi Triglav in ostale visoke gore v osrčju Julijcev. Lep razgled se nam odpira tudi na ostali dve slovenski Alpski gorstvi. Prav tako pa je izjemen pogled tudi proti Tolminskemu koncu, pa proti Primorski, Notranjski, Dolenjski in tudi proti Štajerskemu koncu.

Ob lepem vremenu je najboljše, da se človek preobleče v suha oblačila, poskrbi, da ga ne bo začelo zebsti, v kolikor ni vroče in obsedi, ter uživa v tem, kar se mu kaže pred očmi.

Med Prvo in Drugo svetovno vojno je bil Porezen na Italijanskih tleh in obrambna linija bunkerjev je njihovo delo. K sreči vsi ti bunkerji praktično niso nikoli služili svojemu namenu.

Malo pod vrhom Porezna se skriva koča na Poreznu, ki je odprta v poletni sezoni, ostale mesece pa boste na prijazne oskrbnike naleteli le ob vikendih, ki se bodo kopali v lepem in sončnem vremenu. Koča premore 31 ležišč v sobah in 33 na skupnih ležiščih.

Dobrča

V sprehodu po idejah za izlete ob koncu tedna sem za konec pustil najvišjega med vsemi. Dobrča je gora, ki se nahaja med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem. Skozi celotno leto je ta vrh zelo priljubljen cilj domačinom, ki sproščajo stres in si nabirajo kondicijo za napad na višje točke naših gorstev, ter tudi številnim pohodnikom iz drugih koncev Slovenije.

Dobrča je namreč dostopna v vseh letnih časih. Številna izhodišča pričajo o tem, da je gora zelo priljubljena. Eno od bolj priljubljenih izhodišč za skok na vrh so Brezje pri Tržiču (46.3589, 14.2786). Pot proti vrhu je enostavna, a na trenutke tudi precej strma in v mokrem lahko tudi spolzka. Večino poti se bomo vzpenjali po z gozdom poraščenem pobočju. Na 2 ali 3 mestih pa so jase z izredno lepimi razgledi.

Z glavnega vrha Dobrče, ki je delno poraščen je razgled sicer lep, vendar se splača povzpeti še na Šentanski vrh, ki je le nekaj minut oddaljen. Ta vrh pa je povsem gol in v razgledih bomo lahko uživali na vse strani neba.

Med spustom z vrha vam priporočam, da naredite nekaj ovinka in se ustavite še v koči na Dobrči. Koča ni brez razloga ena najbolj priljubljenih koč v Slovenskem sredogorju. Razgled s terase v dolino je vreden vašega časa. Koča ponuja tudi 22 postelj in obilo dobrot!

Olševa in Potočka zijalka

Izmed vseh ponujenih vzponov v tem članku je vzon na Olševo tehnično najzahtevnejši. Pot sicer ni nič posebnega, a med potjo naletimo na nekaj jeklenic in klinov. V kolikor pa se boste odličili za vzpon samo do slovite jame, pa boste lahko uživali v tehnično enostavni poti.

Več o vzponu si lahko pogledate na spodnjem videu, v kolikor pa vam to ni dovolj, pa vampredlagam, da si preberete še članek za naslovom Olševa in Potočka zijalka.

Možic

Bohinjsko sedlo oz. Soriška planina je drugi najvišji cestni prelaz v naših Alpah. Z avtom se povzpnemo vse do višine 1277 metrov, kjer je tudi izhodišče za našo krožno turo na Možic.

Po vrhu grebena, ki se vije nad priljubljenim smučiščem in se konča z Možicem je v času Rapalske meje potekala tudi meja med Slovenijo in Italijo. Ostanki Alpskega zidu so zelo dobro vidni še dan danes in v kolikor se boste odpravili na ponujen izlet, vam ogled bunkerjev, kasaren in ostalih objektov toplo priporočam.

Več o Možicu in Soriški planini pa najdete v članku Možic.

Menina planina

Menina planina je čudovita planota na robu Kamniško-Savinjskih alp. Kljub temu, da je to, vsaj zame, raj za pohodnike, ki uživajo v tehnično enostavnih pohodih, pa je Menina planina vseeno sorazmerno malo poznana. Zaradi tega na številnih poteh, ki vodijo po planini ne boste srečevali trume obiskovalcev.

Planota obiskovalcu omogoča številne možnosti za daljše in krajše pohode, kar nekaj pa jih lahko naredimo tudi v krožni turi. Več o Manini planini, poteh po tem pohodniškem biseru pa si lahko preberete v članku z enostavnim naslovom Menina planina.

Vitranc in Ciprnik

Za Vitranc ste skoraj za gotovo že slišali, če ne drugje v filmu Kekec, ali pa ob gledanju tekme svetovnega pokala v smučanju v Kranjski gori. Vitranc je namreč gora, na pobočju katere so speljane proge Kranskogorskega smučišča.

Za Ciprnik morda še niste slišali, a je vrh v istem grebenu, le da nad dolino Planica in z vrha, ki je gol, lahko uživate v čudovitem pogledu na dolino skakalnic, kjer si lahko v živo tudi ogledate tekme v poletih.

Vzpon tehnično ni zahteven, le pozimi je potrebno upoštevati vremenske razmere in morebiten trd in pomrznjen sneg… Več o vzponu na Vitranc in Ciprnik pa izveš tukaj.

Debela peč

Kljub temu, da je Debela peč najvišji vrh, ki vam ga ponujam v tem članku in je med drugim edini tudi višji od 2000 metrov, pa to še zdaleč ne pomeni, da je vzpon tudi najbolj zahteven. Debela peč je namreč eden od najbolj “prijaznih” dvatisočakov in med najlažje dostopnimi.

Pot proti vrhu nas pelje prek prekrasne Lipanške planine, kjer stoji Blejska koča, kjer se lahko okrepčate in spočijete, ter uživate v lepotah Pokljuke. Več o vzponu in vsem ostalem pa izveš tukaj.

Kum

Kum je 1220 metrov visok vrh in s to višino je to tudi najvišji vrh tega dela Slovenije. Ker vrh Kuma ni poraščen je to seveda prekrasna razgledna ploščad od koder lahko občudojemo večji del slovenskega ozemlja.

Izhodišč in poti na ta zelo priljubljen vrh je precej, tako iz Dolenjske, kot iz Zasavske strani gore. Več o poteh proti vrhu pa si preberite tukaj.

Vogel

Na Bohinjski konec zelo rad zahajam, verjetno bi bil tam še veliko pogosteje, v kolikor bi bili domačini malce prijaznejši in bolj naklonjeni turistom. A neglede na to, je Bohinj čudovito izhodišče za prenekatere ture po našem visokogorju.

Skok na Vogel z gondolo vsakemu obiskovalcu zelo pribljiža visokogorje, tako da je obisk Šije ali pa Rodice le še vprašanje volje in časa. Seveda pa vam obisk Vogla omogoča tudi druge možnosti, ki so bolj kot kaj drugega omejene z vašimi željami in zmožnostmi.

Več o izletih iz Vogla pa najdete tukaj.

Svinjak

Od vseh vzponov, ki vam jih ponujam v tem blogu pa je vzpon na Svinjak verjetno fizično najbolj zahteven. Čeprav je vrh visok le 1653 metrov, pa se na poti do prekrasnega razgednega vrha, premaga skoraj 1200 višinskih metrov.

Sicer sem že omenil, a bom še enkrat, to je eden mojih najlepših razglednih vrhov kar sem jih obiskal… zares priporočam!

Več o vzponu na si preberite tukaj.

Trupejevo poldne

Trupejevo poldne je še eden od čudovitih razgledih vrhov v verigi Karavank. Vrh, ki stoji neposredno nasproti Špikovi skupini, ki se dviguje nad Gozd Martuljkom je nam ponuja izjemne razglede na vse naše najvišje vrhove, le Triglav se “skriva” za Škrlatico.

Glede na to, da je to tudi mejna gora s sosednjo Avstrijo, lahko uživamo tudi v prekrasnem razgledu v dravsko dolino in proti avstrijskim vršacem.

Več o vzponu pa si preberite tukaj.

Tako, to je bilo 15 nekoliko drugačnih predlogov za aktivno preživljanje lepih vikendov v Slovenskem sredogorju. Želim vam prijetno in varno hojo in pojdite z glavo Vnavaro!