Kanin – gora, ki ji ni para

Ko govorimo o Kaninu se pogosto pogovarjamo o treh stvareh, o Kaninu kot gori, torej Visokemu Kaninu o Kaninu kot pogorju, ter o Kaninu kot smučišču. V blogu, ki ga berete se bom dotaknil vseh treh “Kaninov”, saj so vsi trije med seboj povezani in prepleteni.

Visoki Kanin je z višino 2587 metrov najvišji vrh Kaninskega pogorja in je 11 najvišja gora Slovenije. Greben, ki se nadaljuje prek Malega Kanina do Pod Kanina tvori najzahodnejše dvatisočake v Sloveniji. Ob tem pa je Kaninsko pogorje še najbolj “preluknjana” gora pri nas (Morda je mu lahko ob bok postavimo Tolminski Migovec), najglobja brezna pa segajo tudi do 1500 metrov globoko. Brezno Čehi 2 je namreč globoko 1505 metrov in je 13. najglobje brezno na svetu.

Visoki Kanin

• Izhodišči za Kanin
• Poti na Kanin
  • D postaja – Visoki Kanin
  • Gozdec – Visoki Kanin čez Zadnji dol
  • Gozdec – Visoki Kanin mimo doma Petra Skalarja
• Razgledi z Visokega Kanina

V kolikor iščete še več idej za vzpone v visokogorje na Goriškem koncu Slovenije, vam predlagam, da si pogledate članke z naslovi Dolkova Špica, Mangart, Jalovec, Rombon, Krn in Svinjak. Sicer pa lahko na blogu najdete še ogromno izdej za družinske izlete v okolici Bovca.

Izhodišči za Kanin

Izhodišč za naskok na 11. najvišji Slovenski vrh je sicer več, kot samo 2. vendar so ostala izhodišča onkraj Slovenske meje, tako da jih v ta blog nisem vključil.

Tudi izhodišče, ki je v Bovcu, se nekje na polovici vzpona (v bližini B postaje vzpenjače) priključi poti proti vrhu Kanina, ki ga bom opisal (Gozdec) in glede na to, da ga praktično ni junaka, ki se Kanina loti iz Bovca, bomo tudi to izhodišče izpustili.

Izhodišči, ki nam ostaneta pa sta obe v blićini kabinske žičnice, lažje izhodišče je pri D postaji, tisto malce bolj v dolini pa v bližini B postaje, več o vsem skupaj pa nekaj vrstic nižje.

Poti na Kanin

D postaja – Visoki Kanin

Kot sem omenil že v zgornjih vrsticah je izhodišče pri D postaji žičnice Kanin lažje izmed obeh izhodišč. D postaja je namreč na višini kar 2200 metrov, do tu pa nas iz Bovca, ki je okoli 1800 metrov nižje, pripelje kabinska žičnica v pribljižno 45ih minutah. Že sama vožnja proti vrhu bo za marsikoga pravo pravcato doživetje. Predvsem turisti, ki niso vajeni visokogorja so ob prihodu na skalnato pobočje pod Prestreljenikom povsem iz sebe.

Večina obiskovalcev, ki se pripeljejo na D postajo pridejo sem gor le po razgled in sprehod do sedla pod Prestreljenikom, veliko se jih sicer poda tudi na ferato do Prestreljeniškega okna, marsikdo pa pride do D postaje tudi z namenom osbojitve Visokega Kanina.

Kljub temu, da se pripeljemo do višine 2200 metrov pa je pot do 2587 metrov visokega vrha sorazmerno dolga. Saj se vrh nahaja na povsem na zahodu gorovja, mi pa smo se pripeljali do njegovega osrčja. Večino poti bomo sicer prečili melišča, a že kmalu po začetku se bo potrebno resneje povzpeti (nakaj jeklenic) do sedla pod Hudim Vršičem, tam pa se nam bo odprl pogled proti našemu cilju, lepo pa je vidna tudi pot, ki preči melišča.

Po slabih dveh urah bodo melišča zamenjale trdne skale. Pot nas kmalu pripelje na greben, kjer se nam prvič odprejo prekrasni razgledi na severno stran mogočnega gorovja. Večino poti proti vrhu bomoopravili po mejni črti z Italijo. Pri vzponu, pa tudi pri krajšem spustu nam pomaga nekaj klinov in jeklenic, sicer pa pot ni pretirano zahtevna in izpostavljena.

Nekam minut pod vrhom se nam z desne priključi še ferata, ki planince pripelje iz Italije, povsem na vrh pa pripeljeta še dve poti, ena iz Italije in tista, ki jo opisujem spodaj.

Sicer pa boste v lepem vremenu med vzponom na Visoki Kanin gotovo uživali v prekrasnih razgledih, edinstvenem okolju in prijetni družbi planincev iz vse Slovenije in tudi Evrope.

Gozdec – Visoki Kanin čez Zadnji dol

Gozdec je izhodišče, ki je od B postaje Kaninske vzpenjače oddaljeno okoli 1 kilometer. Do njega se lahko pripeljemo tudi po solidno vzdrževali makadamski cesti. Izhodišče je na višini nekaj več kot 1000 metrov, tako da nas do najvišjega od vrhov v Kaninskem pogorju čaka zajetna količina višinskih metrov. V kolikor pa se nameravate Kanina lotiti iz Bovca, pa bo to eden od vzponov v katerem je potrebno v Sloveniji opraviti največ višinskih metrov. Vem le za vzpon na Triglav iz Zadnjice, da ima še več višincev, morda pa je še kakšen, ki ga sam ne poznam.

Na Visoki Kanin sem se do trenutka, ko pišem ta blog podal 2x in v obeh primerih sem za izhodišče izbral Gozdec, le da sem v mojem 2 obisku avto pustil pri B postaji in sem se proti vrhu podal z namenom krožne poti, ter spustom iz D postaje s kabinsko žičnico. V svojem prvem vzponu na Kanin pa sem opravil malce drlugačno krožno pot, saj sem se za sestop podal mimo koče Petra Skalarja…

Začetni del vzpona je speljan po gozdu, pot je zelo prijetna in tudi zelo dobro označena. Na nekaj odsekih se naklonina vzpona že v gozdu kar lepo poveča, a nato kmalu spet popusti, ko pa se gozd začne rečiti pa je naklon vse tja do bivaka gorskih rečevalcev (cca ura in pol vzpona) kar dobro “našponan”.

Ob prihodu iz gozda se nam pokažejo prvi razgledi proti bovški ravnini in nasproti ležečemu Polovniku, prakitčno z vsakim premaganim mestrom pa so razgledi samo še lepši.

Tehnično je pot lahka vse do zaključnih 30 minut vzpona. Bolj kot zahtevnost bo verjetno za večino izziv orentacija prek Kaninskih podov, kjer so markacije stare in slabo vidne, pa tudi možicli niso vedno v pomoč. Predvsem v zgodnjem poletju, ko po podih leži še precej snežišč, je orientacija zelo otežena (predsem če ste tu prvič in vsaj približno ne veste kje gre pot).

Ob mojem prvem obisku sem pot izgubil že kmalu po prihodu na pode, v drugo pa sem z nekaj izzivi in iskanja vseeno našel markacijo, ki me ob koncu podov popeljala v steno in proti vrhu Kanina. Verjatno bo še najboljše, če si pogledate video, ki sem ga za vas posnel med mojim drugim vzponom na Kanin.

Gozdec – Visoki Kanin mimo doma Petra Skalarja

Začetni del vzpona je speljan po gozdu, pot je zelo prijetna in tudi zelo dobro označena. Na nekaj odsekih se naklonina vzpona že v gozdu kar lepo poveča, a nato kmalu spet popusti, ko pa se gozd začne rečiti pa je naklon vse tja do bivaka gorskih rečevalcev (cca ura in pol vzpona) kar dobro “našponan”.

Ob prihodu iz gozda se nam pokažejo prvi razgledi proti bovški ravnini in nasproti ležečemu Polovniku, prakitčno z vsakim premaganim mestrom pa so razgledi samo še lepši.

Po okoli uri in pol vzpona nas pot pripelje do nekdanje koče Petra Skalarja, tam pa je tudi manjši bivak gorskih reševalcev. Tu se pot za nekaj časa malce poravna, travniki pa ob vzpenjanju postajajo vse bolj skalnati…

Kakšnih 20 minut od bivaka na svoji desni prvič ugledamo tudi kočo Petra Skalarja, mimo katere nas bo vodila naša pot. Do Križišča, kjer se naša pot loči od tiste, ki nas pelje preko Zadnjega dola imamo še nekaj lažjega vzpona.

Pot proti Skalarjevemu domu je sicer enostavna a nas pelje preko podov, kjer moramo biti zelo pozorni na talne označbe, saj se lahko zelo hitro znajdemo v situaciji, ko ne vemo kam naprej. V takšnih primerih je najboljše iti nazaj do zadnje označbe in od tam poiskati naslednjo.

Dom Petra Skalarja (2260m), ki je 4. najvišja gorska postojanka v naših alpah (višje so samo Kredarica, Planika in Staničev dom, vsi pod Triglavom), so v letu 2022 prevzeli jamarji in po nekaterih podatkih bo dom v letu 2023 odprl svoja vrata tudi za mimoidoče planince.

Od doma nas pot usmeri v levo in po kakšnih 30ih minutah hoje po zelo razčlenjenih skalah nas pot pripelje do novega križišča na sedlu pod Hudim Vršičem, kjer se nam priduži pot iz D postaje.

Pot nas nato preko melišč, malo gor malo dol, pripelje do trdnejših skal, kjer se prvič vzpnemo na greben, od koder se nam odprejo prekrasni razgledi na severno stran mogočnega gorovja. Večino poti proti vrhu bomo opravili po mejni črti z Italijo. Pri vzponu, pa tudi pri krajšem spustu nam pomaga nekaj klinov in jeklenic, sicer pa pot ni pretirano zahtevna in izpostavljena.

Nekam minut pod vrhom se nam z desne priključi še ferata, ki planince pripelje iz Italije, povsem na vrh pa pripeljeta še dve poti, ena iz Italije in tista, ki gre preko Zadnjega dola.

Razgledi z Visokega Kanina

Kanin je izjemna razgledna gora, v kolikor imamo srečo in ga obiščemo v lepem in čistem vremenu, potem lahko uživamo v razgledih, ki nam jih lahko pričara le malokateri vrh v našem visokogorju.

Proti jugu lahko uživamo v pogledu proti Udinam in Tržaškemu zalivu, na zahodu se nam v daljavi kažejo Dolomiti, na severu Montaž in okoliški vršaci, od Montaža proti vzhodu pa bomo lahko preštevali vršace naših Julijskih alp. Panoramski posnetek si lahko pogledate spodaj.

Zaključek

Obisk Kanina si lahk ovzamete kot prijeten družinski izlet, v tem primeru vas bo kabinska žičnica zapeljala na 2200 metrov, v okolici D postaje pa lahko uživate v krajših in tudi dalših sprehodih po visokogorju. Lahko pa si Kanin vzamete tudi, kot prav avanturo in ga napadete iz doline, pri tem pa premagate več višinskih metrov kot pri kateremkoli vzponu v Sloveniji. Seveda pa je med tema dvema skrajnostima še ogromno drugih možnosti.

Želim vam lep dan še naprej in pojdimo Vnaravo!