Kočevje znamenitosti

Na Kočevski konec človek navadno ne zaide “spotoma”, tako kot morda v Postojno, Slovensko bistrico, Jesenice in podobna mesta, ki stojijo na poti do priljubljenih destinacij, oz. ob večjih prometnicah. Kočevje pa je vseeno od naših avtocest kar precej odmaknjeno.

Ponuja pa Kočevje obiskovalcem prav posebna doživetja, ki jih ni moč doživeti nikjer drugje v Sloveniji, pa verjetno tudi širše. Trenutno eden najbolj zanimivih “izvoznih” atrikov blagovne znamke Kočevsko je opazovanje medveda v naravi. Iz lastnih izkušenj vem, da so predvsem Francozi pa tudi Nemci dobesedno nori na takšno izkušnjo.

Poleg medveda pa Kočevje z okolico ponuja še nekaj izjemnih izletnih točk. Za vas sem tokrat obiskal eno najbolj varovanih skrivnosti v bivši Jugoslaviji, proti atomski bunker Škrilj, ki je skrit sredi Kočevskih gozdov. Zapeljal sem se do Kočevske reke, obiskal Kočevski Rog in tamkajšni pragozd, se ustavil na slapovih Nežice in bližnjem Kostelskem gradu, ter se za konec osvežil v Rudniškem jezeru.

Da bi obiskali vse destinacije v enem dnevu, bo dan verjetno prekratek, a če si izberete 3 ali 4 predloge in jih dodobra spoznate, boste z izletom gotovo zelo zadovolni. Lahko pa v Kočevju ostanete 2 ali 3 dni, ter obiščete še bike park, Bazo 20…

Kočevsko znamenitosti

1. Bunker Škrilj
2. Kočevska reka – Reško jezero
3. Slapovi potoka Nežica
4. Kostelski grad
5. Ročevski Rog
6. Kočevsko jezero

Mimogrede, v kolikor iščete še več idej za izlete na Dolenjskem, Beli krajini, Blokah in tistih koncih Slovenije, vas vabim k branju blogov z naslovi Baza 20 in Kočevski Rog, Izleti na Dolenjskem, Po medvedovih stopinjah, Znamenitosti Dolenjske in Izlet v Belo kranjino, ter na Bloke in Lož.

1. Bunker Škrilj

V času po 2. Svetovni vojni, ko je bila v teku tako imanovana hladna vojna, je bila Jugoslavija velik igralec na svetovnem zemljevidu. Po “kratkem stiku” med takratnima viditeljema Jugoslavije, Titom in Stalinom, ki je vodil Sovjetsko zveto, je Jugoslavija v strahu pred napadom Sovjetske zveze začela graditi številne podzemne bunkerje, kamor naj bi se zateklo visoko politično in vojaško vodstvo takratne države.

Uradno naj bi bilo teh bunkerjev 24, največ na območju Srbije, v Sloveniji pa je bil zgrajen bunker v Gotenici, ki naj bi ob primeru napada sprejel ožje politično in vojaško vodstvo Slovneije, do nekje 100 ljudi, bi lahko v tistem bunkerju preživelo brez zunanje pomoči okoli 3 mesece.

Bunker v Škrilju pa je bil namenjen podpori Goteniškemu bunkerju, v njem naj bi delali radiostezisti. Ker so radio signali izsledljivi, so zaradi varnosti zgradili dva ločena bunkerja.

Škriljski bunker se je leta 2017 odprl za ogled širše množice, v prvih 5ih letih naj bi si ga ogledalo že več, kot 17000 ljudi. Bunker je skrit sredi gozdov, blizu vasi Škrilj, ki je bila zaradi tega izpraznjena, prebivalci pa izseljeni.

Tudi dan danes veliko stvari v povezavi z gradnjo teh objektov ni znanih. Gradili so se namreč v največji tajnosti. Večino stvari, ki jih danes izvemo od vodičev so le-ti izvedeli od nekdanjega vzdrževalca bunkerja, ki je edini v njem tudi zares bival.

Bunker je zares izjemen, zgrajen je 80 metrov pod površjem zemlje, na nekje 800 kvadratnim metrih, pod zemljo pa je bilo skopanih 500 metrov rovov. Opremljen je z dvema agregatoma, ima lasten vodni vir, vse prezračevanje in odvodnavanje je bilo rešeno neverjetno, tudi danes, po skoraj 70ih letih pa bunker še vedno zgleda v perfektnem stanju in vse naprave v njem še vedno delujejo.

Zagotovo je obisk Škriljskega bunkerja za moj okus višek izleta na Kočevsko, v cca uro in pol dolgem ogledu smo priča edinstveni izkušnji, ki nam jo lahko ponudi le Kočevje. Več podrobnosti o ogledu pa najdete na spletni strani.

2. Kočevska reka – Reško jezero

Glede na to, da je izhodišče za ogled bunkerja Škrilj TIC Kočevska reka, vam svetujem, da si pred, ali pa po ogledu bunkerja vzamete še dobro uro časa za sprehod po Orlovi poti ob Reškem jezeru. Tukajšni gozdovi so namreč gnezdišče ujede z največjim razponom kril, med vsemi ujedami, ki letajo po Slovenskem nebu.

Belorepi orel je namreč ptič, ki ima razpon kril tudi do 2 in pol metra, na naših tleh pa so ga prvič opazili prav ob Reškem jezeru v 80ih letih prejšnega stoletja. Danes na tem območju redno gnezdi en par te veličastne ptice, sicer pa jih lahko najdemo še ob Cerkniškem jezeru, ob Muri in Dravi.

Ob jezeru, ki je nastalo z zajezitvijo potoka, ki kmalu za jezom izgine v kraška tla, je speljana poučna pot, ki nam govori zgodbo o belorepem orlu. Na poti so postavljene 3 opazovalnice in več opisnih tabel, tako da boste jezero zapustili polni novega znanja.

3. Slapovi potoka Nežica

V preteklih letih sem bil kar nekajkrat prisoten na polentih športnih kampih v vasi Fara ob Kolpi. Zanimivo je, da sem domačine redno spraševal kaj si je vredno ogledati v bližini Fare, kam naj skočim na krajši izletek v času med treningi. Žal mi takrat nihče ni predlagal ogleda izjemno slikovite soteske potoka Nežica.

Zanimivo je tudi, da največjega slapu, ki ga premore Nežica, le-ta pa je povsem ob cesti, ob vožnji mimo nisem nikoli opazil. Zares neverjetno kako lahko spregledamo takšne lepote le meter ali dva od ceste.

Soteska potoka se nahaja le nekaj 10 metrov nad polnilnico vode Costela in za ogled tega tipičnega kraškega potoka boste potrebovali okoli 45 minut, morda pa tudi kakšno minuto več.

Potok je v svojem toku poskrbel za 3 malce bolj izrazite lehnjakove slapove, med hojo ob vodi pa lahko občudujemo tudi manše slapiče in “ponvice” ki so posledica odlaganja lehnjaka v strugi potoka. Potka ob potoki, ki pelje vse do izvira je zelo lepo vzdrževana in dobro uhojena.

Ob vzpenjanju, predvsem v času leta, ko so drevesa brez listov, lahko občudojemo tudi kamnite stolpe, ki se dvigajo iz gozda nad samim izvirom Nežice. Izjemno.

4. Kostelski grad

Grad Kostel je bil nekdaj drugi največji grajski kompleks v Sloveniji. Kot za večino gradov in dvorcev pri nas je bila tudi za ta grad usodna 2. Svetovna vojna. Kljub temu je grajski trg poseljen še danes in tudi grad se po letu 90 počasi obnavlja in dobiva nekdanjo podobo.

Grad ima izjemno pestro zgodovino, svojo veličino je dobil, ko je bil v lasti Celjskih grofov, le ti so zgradili izjemno obzidje, obrambne stolpe… Grad je tako naslednjih nekaj 100 let služil za obrambo Celjske posesti, kasneje pa kot eden glavnih obrambnih trdnjav pred Turškimi vpadi.

Leta 1909 so ga požgali in porušili Napoleonovi vojaki, kot maščevanje za upor kmetov, med 2. svetovno vojno pa je bil grad še enkrat požgan s strani partizanov.

Grad danes obiskovalcu ponuja izjemen razgled na dolino reke Kolpe, vasi v okolici in na tamkajšne vrhove. Če se boste v gradu najavili, lahko izkusite prav posebno igro Castle Escape Kostel, več o tem in ostalem v zvezi z gradm pa na povezavi.

5. Kočevski Rog

Besedna zveza Kočevski Rog je bila v preteklosti skoraj da prepovedana za uporabo. V širnih gozdovih na Kočevskem, pa tudi drugod po Sloveniji (a ne v takšnem obsegu) so se v obdobju po 2. Svetovni vojni dogajali neljubi dogodki, pa tudi gradnja bunkerjev na območju Kočevja in ostalih vojaških objektov ni k temu prispevala nič dobrega.

Na območju Kočevja je bilo gibanje civilistov pod budnim očesom takratne oblasti (policija, vojska, ovaduhi). Sicer gibanje po gozdovih Kočevskega Roga nikoli ni bilo omejeno, tako kot v okolici Kočevske reke, a po besedah domačinov je oblast vedela praktično za vsak tvoj korak.

Danes je Kočevski Rog poznan predvsem po pragozdu, po najbolj mogočni jelki v Sloveniji, po divjih živalih, predvsem medvedu, volkovih in risu. Najvišji vrh te visoke planote je Veliki Rog, ki sega skoraj 1100 metrov visoko. Na vrhu Roga je postavljen razgledni stolp, ki obiskovalcu omogoča pogled prek krošen sicer poraščenega vrha.

Tukajšnje območje je od časa 2. Svetovne vojne, ko so izselili Kočevske Nemce, več ali manj neposeljeno. Skrivajo pa tukajšni gozdovi še nekaj znamenitosit iz časov te vojne. V Bazi 20 so se namreč skrivali in od tu delovali voditelji odpora fašizmu in nacizmu, postavljenih je bilo več bolnic, od katerih si lahko 2 še vedno ogledate. Sicer pa so Kočevski gozdovi skupaj s Snežniškimi eden največjih neprekinjenih gozdov v Evropi.

6. Kočevsko – Rudniško jezero

Obisk Kočevskega jezera je, predvsem v poletnem času, zelo prijetno. Vrvež okoli jezera, kopalci, družine z majhnimi otroki… zares prijetno. Res da na jezeru nisem bil velikokrat (3x), a vidi se, da se okolica jezera ureja in da je tukajšnje območje obiskovalcu vedno bolj prijazno.

Voda v jezeru je na pogled lepa in čista v času poletne sezone pa tudi zelo prijetne temperature, tako da kar vabi k osvežitvi. Poleg plavanja pa so na jezeru priljubljene še številne druge dejavnosti, vse od potapljanja, ribolova, veslanja, supanja, pozimi drsanja…

Jezero sicer ni naravno, ampak je posledica pridobivanja oz. kopanja rjavega premoga, od tod tudi njegovo ime. Po opustitvi te dejavnosit leta 1978, je rudniški potok počasi zalil veliko kotanjo in danes imamo okoli 39 hektarjev veliko jezero, ki po obsegu meri okoli 3 kilometre, globoko pa je skoraj 40 metrov.

Zaključek

Kočevje morda res ni prvo na listi želja za nedeljske izlete v naravo, zgoraj ponujene izlete je težko primerjati s tistimi, ki nam jih ponujata Posočje in pa Gorenjska, a ravno to je čar tukajšnih izletov, so drugačni, zelo zanimivi in nepozabni. V okvirju promocije tukajšnih znamenitosti se razvija tudi ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji, “Kočevsko”, kar bi lahko posnemali tudi na drugih koncih Slovenije.

Zase vem, da bom Kočevsko kmalu spet obiskal, saj marsičesa tam še ne poznam… Zato, gremo Vnaravo! 🙂