Kranjska gora izleti

Znamenitosti Kranjske gore

Gorenjska regija je poleg Posočja zagotovo najbolj bogata regija, kar se tiče idej za najrazličnejše izlete in dejavnosti v naravi. Gorenjska ima tudi odlično lego, saj je njen najzahodnješi del (Rateče) od prestolnice oddaljen le dobro uro vožnje. Glavni cilj večine izletnikov, ki se odpravijo proti Gorenjski sta Bled in Kranjska gora, dva turistična bisera, ki sta odlični izhodišči za daljše in krajše izlete po naravi.

Krajska gora obiskovalcu ponuja najrazličnejše aktivnosti v naravi skozi celotno leto. Danes se bomo bolj, kot ne osredotočili na letne izlete, čeprav bom omenil tudi sankanje in tek na smučeh. Začeli pa bomo v Gozd Martuljku, kjer se bomo sprehodili do Martuljških slapov, ter obiskali ferati na nasprotni strani naselja. Ustavili se bomo še na Zelencih in Planici, se sprehodili do Tamarja, ter Tromeje, za konec pa bomo obiskali še dolino Krnica in spoznali tamkajšne znamenitosti. Podal pa vam bom tudi nekaj idej za skok v sredogorje in visokogorje.

Kranjska gora izleti:

  1. Martuljški slapovi
  2. Ferati Hvadnik in Jerman
  3. Slap Belopotoški Skočniki
  4. Izvir Save Dolinke na Zelencih
  5. Vzpon na Tromejo
  6. Planica
  7. Tamar, izvir Nadiže, ter slap Črne vode
  8. Jezero Jasna in Krnica
  9. Vršič, Ajdovska deklica in Ruska kapelica
  10. Vzpon na Visoki Mavrinc
  11. Vzpon na Slemenovo špico
  12. Vzpon na Vitranc in Ciprnik
  13. Vzpon na Kurji vrh
  14. Številne možnosti za izlete v visokogorje

Mimogrede, v kolikor iščete še več podobnih idej za izlete na Gorenjskem, vam svetujem, da si preberete še članke z naslovi Kam v BohinjuMojstrana in dolina VrataZnamenistosti BledaKam na izlet na Gorenjskem in Jezersko izlet v naravo. Seveda pa lahko skočite tudi prek Vršiča in spoznate pravljično Trento, Bovec, Log pod Mangartom, Kobarid, Tolmin, Idrijo

1. Martuljški slapovi

  • Čas hoje: 1 ura 45 min
  • Zahtevnost poti: lahka pot (le, če se želite povzpeti vse do zgornjega slapu, pa je zaključek zahteven)
  • Višina: 1150 metrov
  • Višinska razlika: 400 metrov
  • Izhodišče: Gozd Martuljek (46.4821, 13.8380)
  • Priporočena obutev: športna pohodna obutev

Kot sem omenil že v uvodu, je razgled v Gozdu Maruljku, ko prečkamo Savo Dolinko, eden najlepših pogledov na naše vršace na sploh. Ta kulisa Špikove skupine me vedno znova navduši. Svoje vozilo boste pustili takoj za mostom na lepo urejenem parkirišču ob kolesarski in sprehajalni poti. Po tej-isti poti se bomo odpravili proti osrčju razgleda, ki smo ga malo prej občudovali.

Pot je zelo dobro označena z rumenimi usmerjevalnimi tablami (slap 1,2). Ob poti do soteske pa nas spremlja gozdna učna pot, ki me je navdušila. Ob branju tabel sem izvedel ogromno zanimivih stvari o lesu in uporabi različnih vrst lesa za najrazličnejše namene (gradnjo, orodje, obuvala, ogrevanje, čiščenje, stelo…). Hkrati nas ob začetku učne poti table v lepo urejenem parkcu podučijo o živi in neživi naravi tod okoli, o kulturni dedišini… Malo kasneje pa je ob dveh “glamping” hišicah pripravljen teren za pridobivanje oglja po načinu, ki so ga uporabljali v preteklosit. Zelo zanimivo.

Do začetka soteske, kjer vas bosta na drugi strani mostu pozdravili dve info tabli, boste potrebovali okoli 10 minut sprehoda. Soteska se začne precej umirjeno, nas zapelje mimo nekaj nanešenega proda, kjer je idealen prostor za posedanje v vročih poletnih dneh, a že kmalu po tem, se pot zareže pod navpične stene soteske, kmalu pa se vse skupaj postavi tudi po konci.

Lepo speljana pot je zelo zgledno vzdrževana in po mojem mnenju kar se da dobro zavarovana. Prvi slap bomo dosegli v dobrih 15ih minutah od vstopa v sotesko, predvsem v spomladanskih mesecih, ko je struga zelo vodnata, so slap in tudi ostali deli soteske še posebej lepi in čudovito zastrašujoči. Vsa ta moč vode…

Malo nad 1. slapom bomo prišli do križišča poti, kjer se lahko v krožni poti vrnemo do našega izhodišča, ali pa vzpon nadaljujemo proti planini Jesenje in 2. slapu. Tu se pot umakne iz soteske in vse do zgornjega slapu jo nadaljujemo po izjemno prijetni in prav nič zahtevni gozdni potki.

Med vzponom nas bodo table povabile na planino Jesenje, kjer vas bodo postregli v Ingotovi koči, malce višje pa se lahko sprehodite do Finžgarjeve kapelice. Ta postanek vam predlagam, da prihranite za spust.

Malce previdnosti bo potrebno le pri spustu v sotesko pod 2. slapom, ko vam bodo v pomoč tudi jeklenice. S prve razgledne točke je moč videti praktično celoten lepotec. V kolikor pa se želite vzpeti povsem v bližino 48. metrov visokega slapu, pa se boste morali prek strmega vzpona po skalah in s pomočjo jeklenic, ter klinov povzpeti prek skalnate snete.

Glede na to, da je 2. slap sorazmerno visoko v soteski, ki je skrita pred soncem, saj je to čisti sever, je potrebno upoštevati, da v pomladanskem času, znajo biti okoli 2. slapu še zelo zimske razmere in je lahko pot zaradi varnosti zaprta.

2. Ferati Hvadnik in Jerman v Gozd Martuljku

Če iščete malce drugačne, bolj adrenalinske ideje za izlet v Zgornjesavski dolini, potem bi vas zanli pritegniti čudoviti ferati v Gozd Matruljku.

Izhodišči ferat sta med seboj oddaljeni le kakšnih 10 minut hoje in ju lahko brez težav obiščete eno za drugo. A ferati sta si med seboj precej različni. Hvadni je ena najbolj slikovitih in prijaznih ferat v Sloveniji, primerna tudi za družinske izlete in tiste, ki imate težave z višino. Med tem, ko je Jernam, ena bolj zahtevnih ferat pri nas.

Več o obeh feratah pa si preberite v članku z naslovom Ferati Hvadnik in Jerman v Gozd Martuljku.

3. Slap Belopotoški Skočniki

  • Čas hoje: 30 minut
  • Zahtevnost poti: delno zahtevno brezpotje
  • Višina slapu: cca 30 metrov
  • Izhodišče: Parkirišče ob cesti Mojstrana – Gozd Martuljek (46.479, 13.869)
  • Priporočena obutev: športna obutev

Soteska Belega potoka je širši “publiki” praktično neznana soteska. Tisti, ki so že slišali za Beli potok in slapove na Belem potoku bodo najverjetneje pomislili na Zadnjico in tamkajši potok, a tokrat bo govora o Belem potoku, ki se izliva v Savo Dolinko, ne pa v Sočo.

Najboljše izhodišče za potepanje po soteski, ki se nahaja na desnem bregu Save Dolinke, je na počivališču – parkirišču ob kolsarski stezi med Mojstrano in Gozd Martuljkom, kjer steza prek železnega mostu prečka levi krak naše največje reke.

Po prečkaju mostu zavijemo desno in zapustimo kolsarsko stezo, po nadaljnih nekaj 10 metrih pa zapustimo tudi makadamsko cesto in se usmerimo na nekoliko ožji in manj zvožen kolovoz. Temu sledimo do potoka, kjer se kolovoz konča. Mi pa nato potoku sledimo (najboljše da po desni strani – gledano navzgor) še kakšnih 20 minut in prišli bomo do čudovitega, okoli 30 metrov visokega slapu, ki prosto pada prek navpične stene.

Pri vzpenjanju ob strugi boste potrebovali nekaj spretnosti skakanja in orientacije, a nič kaj pretresljivega, pazljivi bodite le na gladke in spolzke skale.

4. Izvir Save Dolinke na Zelencih

  • Čas hoje: 5 minut
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Višina: 845 metrov
  • Višinska razlika: 0
  • Izhodišče: Parkirišče ob cesti Rateče – Podkoren (46.4944, 13.7338)
  • Priporočena obutev: športna obutev

Izvir naše največje in tudi najdaljše reke leži na skrajnem severo – zahodu naše lepe dežele. Vedno me fascinira, da če bi bili Zelenci le nekaj 100 metrov bolj zahodno, bi Sava Dolinka tekla v Jadransko in ne v Črno morje. Še dobro, da je razvodnica pri Ratečah in ne malo nižje, tako da Sava Dolinka teče po Sloveniji in ne v Italijo.

Zelenci so dolgi okoli 1200 metrov in v povprečju široki 150 metrov. Na eni strani so vkleščeni s strani strmih pobočij Julijskih Alp, na severu pa jih omejuje greben Karavank. Voda, ki napaja Zelence v večini priteče iz Planice oz. Tamarja. Le-tam namreč izvira potok Nadiža, ki po površju teče le nekaj 100 metrov in nato ponikne v prodnata tla (več o Nadiži si lahko preberete 3 podnaslove nižje). Ta voda pa ponovno na dan priteče na Zelencih.

Voda v Zelence priteče skozi porozna peščena tla, ki jih sestavlja jezerska kreda.. Le-ta daje jezercu značilno zelenkasto barvo, po kateri so Zelenci tudi dobili svoje ime. V številnih manjših bruhalnikih na dan vre bisernato čista voda, ki ima neglede na letni čas, stalno temperaturo 6°C, zato Zelenci ne zamrznejo tudi v najhladnejših zimah.

Večji del Zelencev, ki so od leta 1992 razglašeni za naravni rezervat, je sicer močvirje bogato z številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Do in okoli jezerca, kjer na dan privre veči del Save Dolinke je speljana lesena brv, ki omogoča vsem turistom, da si ogledajo ta biser brez, da bi delali škodo v naravnem rezervatu. Ob jezercu so postavljene učne table z opisi tukaj živečih živalskih, ter rastlinskih vrst. Za boljši razgled po Zelencih zelo prav pride razgledni stolp.

Dolžina Save v celotni znaša le 10 kilometrov manj, kot 1000 kilometrov. Pot Save pa se konča v glavnem mestu Srbije, ker se naša lepotica izliva v drugi največji veletok v Evropi – Donavo in je njen daleč največji pritok.

Na parkirišču pri Zelencih, pa je po novem postavljena zelo lepa gostilna, kjer vam bodo tudi zelo prijazno postregli z najrazličnejšimi dobrotami za vse okuse. Ob gostili je manjše igrišče z gugalnicami, tako da se bodo vaši najmlajši hitro zamotili…

5. Vzpon na Tromejo

  • Čas vzpona: 1 ura 40 minut
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Višina: 1508 metrov
  • Višinska razlika: 643 metrov
  • Izhodišče: Rateče (46.498, 13.7165)
  • Priporočena oprema: športna pohodna obutev in pohodne palice (pozimi še derezice in sanke)

Izhodišče za naslednji vzpon je od Zelencev oddaljen le minuto vožnje z avtom. Vasica Rateče je zadnja vasica pred Italijansko mejo, poleg tega, da je to ena najbolj hladnih vasi v Sloveniji, pa je hkrati tudi najbolj sončna vas pri nas.

Tromeja je zelo priljubljen cilj za v vseh letnih časih, poleti se proti meji treh držav vzpenjajo pohodniki in kolesarji, pozimi pa sankači in pohodniki.

Več o vzponu na Tromejo pa si preberite v članku z naslovom Tromeja vzpon za vse letne čase.

https://youtu.be/QF3B93rhy5E

6. Planica

  • Višina: 926 metrov
  • Izhodišče: Planica (46.4746, 13.7226)
  • Priporočena obutev: športna obutev

Kljub temu, da Planico zagotovo pozna vsak Slovenec, pa vem, da velika večina naših državljanov tam še ni bilo. Planica se je v zadnjih 10ih letih močno razvila, postala je veliko prijaznejša za obiskovalce. Le-ti lahko danes uživajo v številnih različnih možnostih za aktivno preživljanje prostega časa.

V kolikor imate radi adrenalin, se lahko podate na vrh velikanke in se proti dnu spustite po zip line-u, v kolikor bi radi preizkusili kako je lebdeti v zraku, vam Nordijski center ponuja vetrovnik, ki vam to omogoča. Lahko pa se preizkusite v športu po imenu disk golf, kjer preizkusite svojo natančnost v metanju frizbija v zato namenjene posebne koše. Igrišče v Planici vam ponuja za okoli 60 minut zabavne aktivnosti v naravi.

Seveda pa vam Planica poleg “organiziranih” aktivnosti ponuja številne druge možnosti za bolj ali manj aktivno preživljanje prostega časa. Planica je namreč pravi raj za vse pohodnike. Dolina pod Poncami je lahko izhodišče za številne ture v visokogorje. Če omenim le greben Ponc, pa Slemenovo Špičko, Mojstrovke in seveda “kralja” med slovenskimi vršaci, Jalovca.

Poleg pohodnišva pa je Planica raj tudi za kolesarje. Seveda pa ne smemo pozabiti na zimsko sezono, ko številni ljubitelji zimskih radosti preplavijo Planico, Rateče in Tamar, ter uživajo v pohodništvu, sankanju, teku na smučeh, smučanju in aktivnosti na snegu in ledu.

7. Tamar, izvir Nadiže, ter slap Črne vode

  • Čas hoje: 45 minut
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Višina: 1108 metrov
  • Višinska razlika: 190 metrov
  • Izhodišče: Planica (46.4746, 13.7226)
  • Priporočena obutev: športna pohodna obutev (pozimi: gojzdarji)

Tudi Tamar je globoka ledeniška dolina, ki jo verjetno pozna velika večina Slovencev. Tamar je nekakšen zaključek Planiške doline, oz. doline pod Poncami, kot ji radi tudi rečemo. Nad tamarjem se dvigujejo strme stene visokih gora. Najbolj impresivna med vsemi pa je, kot sem omenil že v opisu Planice, Jalovec. Vsi vrhovi nad Tamarjem so praktično višji od 2000 metrov. Najvišji, Jalovec pa s 2645 metri 5. najvišja gora v Sloveniji.

Tamar je izjemno priljubljena izletniška točka za lažje sprehodne v vseh letnih časih. Poleti je tu tudi ogromno ljudi z gorskimi kolesi, pozimi pa poleg pohodnikov in sprehajalcev seveda prevladujejo smučarski tekači in pa turni smučarji.

V kolikor se boste odločili za sprehod do Tamarja vam svetujem, da se podate še do izvira Nadiže, (ne to ni Nadiža pri Kobaridu, le ime je enako), ki leži le nekaj 100 metrov zahodno od doma v Tamarju. Na dan priteče iz skalne razpone ob vznožju Zadnje Ponce. V svojem le kakšnem 300 metrov dolgem toku med skalami tvori številne brzice, tolmunčke in tudi okoli 10 metrov visok drseči slap. Po okoli 300 metrih ponikne v prodnata tla doline.

Kot omenjeno že pri opisu Zelencev, se ta vodna na dan ponovno pojavi, kot Sava Dolinka. Torej je Nadiža prvi izvir naše najdaljše rekel, le da do pravega izvira opravi še okoli 10 kilometrov dolgo podzemno pot.

Tamar sicer skriva še kar nekaj naravnih lepot, ki pa imajo za družinsi izlet morda malce prezahtevne dostope. Izjema pa je 70 metrski lepotec Črne vode, ki sicer izvira pod Slemenovo špico in prek številnih slapov priteče v Tamar, kjer lahko občudujemo zadnji in najvišji slap izmed vseh.

Obisk slapu vam toplo priporočam, saj boste za sprehod do njega potrebovali le kakšnih 10 minut, odprli pa se vam bodo tudi čudoviti pogledi na celotno dolino Planica, na Jalovec, Ponce… Podobno, kot voda Nadiže, tudi potok Črne vode kmalu po tem, ko pade na tla ponikne v prodnata tla in se združi z vodo iz Nadiže, ter pride na dan ponovno na Zelencih.

Dom v Tamarju je eden najbolj obleganih domov v naših Alpah. Nič čudnega, saj ima odlično lego in je odprt, ter dostopen skozi vse leto. Dom upravljajo domačini iz PD Rateče. Stoji na robu velike travnate planine, ki je pravi raj za vse obiskovalce, predvsem poleti, ko uživajo v sončnih žarkih in posedanju na ležalnikih in lepi travnati podlagi.

8. Jezero Jasna in Krnica

  • Čas hoje: 1 ura 20 minut (koča v Krnici)
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Višina: 1113 metrov
  • Višinska razlika: 270 metrov
  • Izhodišče: parkirišče pri jezeru Jasna (46.4714, 13.7847)
  • Priporočena obutev: športna pohodna obutev

Ko opisujem različne bolj ali manj zanimive točke v naši lepi deželi mi je vedno težje, saj želim pri vsakem novem predstavljenem kraju, točki, znamenitosti uporabiti dugačne pridevnike, ki opisujejo to točko. A žal naš jeznik ne premore dovolj sopomenk besedam čudovit, prekrasen, dih jemajoč in podobno.

Pa vseeno poizkusimo… Krnica je prekrasna alpska dolina, ki je dolga pribljižno 6 kilometrov in se načne pri jezeru Jasna in se vije globoko v osrčje Julijskih Alp. Do pod vznoožja nekaterih izmed najvišjih vrhov v našem Visokogorju. Nad Krnico se namreč dvigujejo strme stene Škrlatice, Razorja, Dolkove Špice, Prisojnika in še nekaterih drugih manj znanih vrhov. Omenjeni vrhovi so vsi precej višji, kot 2500 metrov.

Po dobri uri hoda v dolino Krnica, od izhodišča na parkirišču pri jezeru Jasna, nas pot pripelje do planinske koče v Krnici. Koča stoji na gozdni jasi na višini 1113 metrov. Kočo upravlja planinsko društvo Kranjska gora. Na tem mestu stoji že od 30ih let prejšnjega stoletja. Nekajkrat so jo kranjskogorci temeljito prenovili, danes pa je svojim gostom na voljo med podaljšano polento sezono od 1. maja pa do 31. oktrobra. V zimskem času pa je koča odprta med vikendi in prazniki, seveda, v kolikor vreme to dopušča.

Krnica je odlično izhodišče za vse zgoraj naštete vrhove in še številne druge. Do koče v Krnico se lahko sprehodite tudi iz Ruskega križa ob cesti na naš najvišji gorski prelaz. V poletni sezoni je koča v Krnici zelo priljubljena točka za gorske in E-kolesarje.

V Krnici teče bisernato čist potok Velika Pišnica, katerega tvorita izvorna potoka Velika Suha Pišnica in Suha Pišnica, od združitve naprej, pa je to samo Velika Pišnica. Potok teče po prodnatih tleh te čudovite alpske doline. Ob jezeru Jasna pa se združi z Malo Pišnico in kot Pišnica odtečeta skozi Kranjsko goro in se izlijeta v Savo Dolinko.

Mala Pišnica pa priteče iz doline Male Pišnice, izvira pa pod Slemenovo špico in Malo Mojstrovko, ter po težko dostopni dolini, kateri naj bi bil še vendo del pragozdu, kjer naj bi kraljevali najstarejši macesni na svetu, stari prek 1000 let. Sam tega še nisem videl, a o tem se da marsikaj prebrati na spletu.

Jezero jasna je umetno jezero, ki ga napajata obe Pišnici. Razprostira se ob vznožju začetka vzpona na Vršič. Jezoro Jasna pravzaprav tvorita dve jezeri, ki pa sta med seboj povezani. Za vse, ki uživate v kratkih sprehodih ob jezeru, posedanju v naravi, na lesenih klopcah, pomolih, je to pravi kraj.

Le strejlaj stran so ogromne količine nanošenega proda, v katerem se združita obe Pišnici. Kraj je kot nalašč za Družinske izlete. Za metanje kamenčkov v vodo, za igro ob vodi in v njej. Sicer je voda tudi v najtoplejših dneh leta zelo hladna, tako da se boste v Pišnici, ali pa v jezeru Jasna brez težav shladili.

Ob jezeru Jasna je tudi precej pestra gostinska ponudba. Ker v svojih blogih vedno povem, kje sem bil zadovoljen s postrežbo, pa vedno tudi povem, kje nisem bil zadovoljen, in v Jasna resortu žal z njihovim odnosom nisem bil zadovoljen. Morda je imela strežba le splab dan…

9. Vršič in Ajdovska deklica in Ruska kapelica

Vršič verjetno pozna vsak Slovenec, večina se nas prek njega tudi že peljala, verjamem, da ne samo enkrat. Večje vprašanje pa je, ali poznamo znamenitosti, ki nas spremljajo ob vzpenjanju na 1611 metrov visok prelaz. Poleg tega pa je Vršič še zelo priljubljena izhodiščna točka za daljše in krajše izlete po najvišjih vrhovih Slovenije.

Ob vzponu proti vhru prelaza Vršič se je vredno ustaviti vsaj na dveh parkiriščih ob cesti. Prva postojanka je nekaj metrov po 7. serpentini, pod Rusko kapelico. Kapelica, ki tam stoji v čast in slavo ruskih ujetnikov, ki so gradili cesto na Vršič in jih je med gradnjo zasul snežni plaz.

Kapelica je zelo priljubljena postojanka, tako za Slovenske obiskovalce, kot tudi za tujce. V kolikor imate malce sreče, boste naleteli še na odprta vrata in na zgovornega gospoda, ki v 4ih ali 5ih jezikih razlaga zgodovino in pomen kapelice.

Naslednja znamenitost, ki jo turisti obiščejo oz. bolje povedano si jo ogledajo je obraz Ajdovske deklice, ki nemo opazuje dogajanje na Vršiču. Obraz je moč videti v severo-zahodni steni Prisojnika. Obraz je dobro viden iz večih mest, malce pod vrhom prelaza, pri Tonkini koči nas h ogledu obrada Ajdovske deklice povabi tudi opisna tabla ob cesti. Lahko pa si obraz dekleta ogledate tudi iz bližine Poštarskega doma na Vršiču, a do tja se boste morali sprehoditi, cca 20 minut hoje.

10. Vzpon na Visoki Mavrinc

  • Čas vzpona: 1 ura 15 minut
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Višina: 1562 metrov
  • Višinska razlika: 350 metrov
  • Izhodišče: Koča na Gozdu (46.4399, 13.7622)
  • Priporočena oprema: športna pohodna obutev in pohodne palice (pozimi še derezice)

Visoki Mavrinc je izjemen razgledi vrh, pod katerih pelje cesta proti prelazu Vršič. Na vrh sicer ne vodi nobena markirana pot, se pa da do vrha priti po dveh lepo uhojenih poteh. Več o obeh vzponih na Visoki Mavrinc pa si preberite v članku na naslovom Visoki Mavrinc, razgledni vrh na robu Julijskih alp.

https://youtu.be/vFX5wHC7DsI

11. Vzpon na Slemenovo špico

  • Čas vzpona: 1 ura 15 minut
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Višina: 1911 metrov
  • Višinska razlika: 300 metrov
  • Izhodišče: prelaz Vršič (46.434, 13.743)
  • Priporočena oprema: športna pohodna obutev in pohodne palice

Slemenova špica je med Slovenskimi gorniki zelo poznana in priljubljena destinacija, pa ne sam omed gorniki, tudi med pohodniki in ljubitelji družinskih izletov.

Vrh, ki se sicer dviga nad Tamarjem, 1911 metrov visoko, je enostavno dostopen in obiskovalcu nudi prekrasne razglede, predvsem v Planico, Tamar in proti Jalovcu.

Slemenova špica je še prav posebaj oblegana v jesenskem času, ko je na travnatem pobočju moč občudovati zlato-rumene macesne.

Več o vzponu pa si preberite tukaj.

12. Vzpon na Vitranc in Ciprnik

  • Čas vzpona: 3 ure
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Višina: 1745 metrov
  • Višinska razlika: 965 metrov
  • Izhodišče: Jezero Jasna (46.4718, 13.7846)
  • Priporočena oprema: športna pohodna obutev in pohodne palice

Vitranc verjetno vsi poznamo iz otroških let, saj je to ime nosil lik v prekrasnih filmih o Kekcu in njegovih prigodah. Sicer pa vam je verjetno Vitranc znam tudi po smučišču, ki vsako leto gosti tekme svetovneg apokala v smučanju.

Vzpon na vrh, ki nam sicer ne nudi nevem kako spektakularnih razgledov, saj je po večini poraščen, je tehnično enostaven, do vrha pa se lahko pripeljete tudi s sedežnico.

Za razliko od Vitranca pa je Ciprnik zares fantastičen razgledni vrh, od koder si boste lahko ogledali tudi tekmo v poletiv v planici v živo in brezplačno. 🙂

Več o vzponu pa najdete tukaj.

13. Vzpon na Kurji vrh

  • Čas vzpona: cca 3 ure
  • Zahtevnost poti: delno zahtevna neoznačena pot
  • Višina Kurjega vrha: 1750 m
  • Višinska razlika: cca 950 m
  • Izhodišče: parkirišče ob Pišnici (46.4696, 13.7847)
  • Priporočena oprema: športna pohodna obutev in pohodne palice

Za razliko od Vitranca pa večina verjetno še ni slišal aza Kurji vrh. Le-ta se nazaja na lesnem bregu Velike Pišnice, nad jezerom Jasna. Vrh, ki je sicer poraščen z ruševjem pa nam vseeno ponuja prekrasne razglede na okoliške vrhove, predvsem na severno ostenje Martuljške skupine, pa na bližnji greben Karavanke, na Ponce, Mojstrovke, pa tudi na Jalovec in Mangart.

Vzpon je fizično dokaj zahteven in je primerljiv z vzponom na Cipernik, a je tehnično enostaven in med potjo ne boste izpostavljeni nikakršnim prepadom, ali podobnim nevernostim. Je pa potrebno omeniti, da je prvih 10-15 minut vzpna orientacijsko malce zahtevnejših.

Za bolj podrobno predstavo o vsem skupaj pa si poglejte v spodnjem videu. Še nekaj več podrobnosti pa najdete tukaj

14. Številne možnosti za izlete v visokogorje

Kranjska gora z okolico je ena od najboljših izhodiščnih točk za izlete v naše visokogorje. Po večini ljudje zahajajo v Julijske alpe, a kar nekaj super tur lahko najdete tudi v Karavankah.

Tule je seznam nekaterih idej, ki jih lahko najdete na straneh Vnaravo.

Zaključek

Kranjska gora bo ljubitelje narave navdušila v vseh letnih časih in glede na vaša pričakovanja, želje boste brez težav našli aktivnost primerno za vas.

Želim vam lep dan še naprej in pojdimo Vnaravo!

Dodaj odgovor