Kriška gora – do rajskih razgledov v dobri uri

V Sloveniji imamo izjemno število vrhov višjih od 2000 metrov, odvisno sicer od štetja, vendar naj bi jih bilo nekje med 350 in 450. Večina teh vrhov je za nas normalne smrtnike nodostopnih že v poletnem času, za tiste izbrance pa je večina teh vrhov nedostopnih, ali pa zelo težko dostopnih v zimskem času. K sreči imamo v Sloveniji nekaj vrhov, ki nam ponujajo skoraj enake užitke, kot tisti najvišji vrhovi, s to razliko, da na njih lahko dostopamo praktično skozi vse leto in eden takšnih vrhov je tudi Kriška gora.

Kriška gora je grebenast vrh, ki leži vzhodno od Tržiča, pravzaprav leži skoraj neposredno med Tržičem in Storžičem ki je najvišji vrh v tem delu Kamniško-Savinjskih alp in Karavank. Vrh Kriške gore je precej neizrazit, zato je glavni cilj praktično vsakega pohodnika koča na Kriški gori, ki leži na 1471 metrih nadmorske višine. Najbolj priljubljeno izhodišče za skok na ta izjemno priljubljen vrh je vas Gozd, ki leži na južnem pobočju gore in od koder na vrh vodi tudi tovorna žičnica.

Podnaslovi v članku

1. Izhodišča za Kriško goro
2. Razgledi s Kriške gore
3. Koča na Kriški gori
4. Kriška gora pozimi
5. Zaključek

Mimogrede, v kolikor iščete podobne ideje za izlet v naše sredogorje, vam predlagam, da si pogledate članke z naslovi Najlepši hribi v Slovenij, Hribi v Osrednjeslovenski regiji, Virnikov Grintovec, Kam v hribe z otroki in Lahke planinske poti. Hkrati pa vas vabim, da si preberete več o izletih v okolici Tržiča in na Gorenjskem.

1. Kriška gora opis poti

Glede na to, da je Kriška gora eden od bolj priljubljenih vrhov v Sloveniji in da ga pohodniki oblegajo praktično prek celotnega leta, je temu primerno tudi število poti, ki vodijo proti vrhu gore. A velika večina za svoje izhodišče izbere vas Gozd od koder se lahko proti koči podate po nekaj različnih poteh. Dve od teh poti sta označeni, velika večina ostalih pa zgolj dobro uhojenih..

Do izhodišča v vasi Gozd lahko pridemo po več poteh, a če se bomo podali iz smeri Ljubljane, potem bo najbojše, če avtocesto zapustite na izvozu Kranj zahod, ter se zapeljete do Mlake, kjer v krožišču izberete smer proti Golniku. Slaba dva kilometra iz Golinka (malce za vasjo Senično) vas bo tabla povabila, da zavijete v desno, po precej ožji in na trenutke zelo strmi cesti, ki vas bo v naslednjih cca 3 kilometrih pripeljala do zavetišča v Gozdu, kjer je lepo urejeno in precej veliko parkirišče.

Če ne boste prav pozni, bo na parkirišču zagotovo dovolj prostora, v kolikor pa ste bolj pozne sorte, potem pa zna biti, predvsem v lepih dneh, s parkiranjem kar nekaj težav. Markirana pot, ki je označena, kot položnejša (čeprav je kar precej strma), se začne v vasi, nekaj 100 metrov naprej od našega parkirišča, zato se mimo cerkvice sprehodite skozi vas, kjer vas bodo markacije in table popeljale na rob travnika, kjer se bo pot začela vzpenjati.

Že po nekaj minutah, bomo prišli do prvega križišča, kjer naša pot zavije levo, naravnost pa lahko napademo Storžič in Tolsti vrh. Le nekaj metrov višje se nam bo odprl prvi čudovit pogled na vas Gozd in Gorenjsko ravnino. V lepem vremenu se brez težav vidi vse do Snežnika in ostalih Primorskih in Notranjskih vršacev.

Pot nas nato zapelje v gozd in le-ta nas spremlja praktično skoraj do vrha. Med potjo, ki se le redko malce poravna, nas čakajo 4 lepo označene in prisrčne klopce, ki bodo marsikomu prišle zelo prav. Saj nas strmina primora v precej globok dih in postanek ali dva za lovljenje dodatnih količin kisika bosta prišla še kako prav.

Malo pod vrhom bo po večini listnati gozd zamenjala smreka, ki pa je nekoliko bolj poredko zasajena in nam že omogača bežne poglede proti dolini. Ko pa se odmaknejo še zadnja v igljice oblečena derevesa pa se nam odpre veličasten pogled, ki bo ob lepem in čistem vremenu vzel dih tudi tistim, ki vam ga strma pot ni uspela vzeti. Kakšnih 100 metrov naprej pa je že vidna koča, nekaj trenutkov pred njo pa slavna gugalnica, ki je obvezno postajališče za vse tiste,ki iščete nove fotografije za družabna omrežja.

2. Razgledi s Kriške gore

Glede na to, da je koča na Kriški gori postavljena na vrhu sorazmerno obsežnega travnika je razgled naravnost izjemen. Pod nami se razprostira obsežna Ljubljanska kotlina, ki se na drugem koncu dviguje proti najvišjim točkam na planoti Jelovica, malce bolj levo pa tudi proti vrhovom Škofjeloškega hribovja. V daljavi je moč občudovati še najvišje vrhove na južnem koncu Ljubljnakega barja, ter Notranjske in Snežniškega hribovja.

Če se ozremo po grebenu gore navzgor (v levo), potem lahko uživamo v pogledu na Tolsti vrh, za njem pa se proti nebu vzpenja 2132 metrov visoki Storžič. V nasprotni smeri pa lahko občudujemo kuliso Julijskih alp s Triglavom na čelu.

Pogled na severno stran gore je slabši, saj je poraščen z drevesi, ki nam zastirajo lep pogled proti vasi Lom, ki leži pod nami, ter grebenom Košute ki se vije skoraj vzporedno z grebenom na katerega smo se vzpeli.

3. Koča na Kriški gori

Koča na Kriški gori je svoja vrata prvič odprla leta 1953, graditi pa so jo začeli 3 leta poprej. Skozi leta so kočo kar nekajkrat povečevali, obnavljali in posodabljali. Danes se lahko koča pohvali z 10-imi sobami in skupno 20 ležišči. Koča premote tudi tuš s hladno vodo, v 90ih letih je dobila tovorno žičnico in današnjo podobo. Leta 2006 pa so jo priključili še na električno omrežje, kar seveda močno dvigne zmožnost in konfort koče.

Koča leži tik pod vrhom grebena. In glede na to, da greben poteka praktično točno od zahoda proti vzhodu in je pobočje obrnjeno proti jugu, je martinčkanje na soncu tudi v hladnih zimskih dneh lahko zelo prijetno početje.

Kako je odprta koča na Kriški gori

Čeprav na Kriški gori nisem prav reden gost, sem nad ponudbo koče zelo navdušen. Pohodniku ponuja prijeten ambient in v hladnejših dneh tudi toplo krušno peč, kjer je moč posušiti premočena ali prepotena oblačila. Še posebaj pa se v koči izkažejo s svojo prijaznostjo in okusno kulinarično ponudbo. Sam sem najbolj navdušen nad njihovimi orehovimi šturklji. Ni presenetljivo, da je bila koča na Kriški gori s strani obiskovalcev izbrana za naj planinsko kočo leta 2020.

4. Kriška gora pozimi

Kot sem zapisal že v zgornjih odstavkih, je Kriška gora izjemno priljubljena destinacija v vseh letnih časih. Še posebej pa jo pohodniki radi obiščejo v zimskih mesecih, ko gora ob lepih s soncem obsijanih dneh ponuja pravo zimsko pravljico. V kolikor je zima prava, je pobočje gore odeto v debelo snežno odejo, ki da naravi prav posebno energijo.

V kolikor niste posebae izkušeni v hoji po s snegom “zalitimi” hribi, se na Kriško goro podajte le v lepem vremenu in še to ne takoj po obilnejšem sneženju. Pot, ki sem jo zgoraj opisal bo zagotovo shojena, kakšne posebne nevarnosti za plazove pa na tej gor tudi ni (vseeno preverite na povezavi). V zimskem času je zelo dobro v kolikor ste obuti v kvalitetne in vodotesne gojzdarje, zelo pa vam priporočam tudi uporabo pohodnih palic in pohodnih derezic, le-te vam bodo ob trdem in morda tudi poledenelem snegu še kako prav prišle.

Priporočam vam tudi, da imate v nahrbtniku nekaj rezervnih oblačil. Sam imam ob takšnih vzponih s seboj vsaj en kos oblačil za vsak sloj (spodnja majica, kratka majica, majica z dolgimi rokavi in še en toplejši del oblačil), tudi rezervne nogavice, kapa in rokavice znajo še kako prav priti. V nahrbtniku je dobro če imate tudi kak buff oz. po naše multifunkcijski trak. Vedno pa je modro v nahrbtnik dodati še kak kos oblačila, čisto za vsak slučaj. V kolikor vas kaj preseneti in se vreme obrne, ali se zgodi kaj nepričakovanega in takrat je dobro, da se lahko vsaj toplo oblečete.

5. Zaključek

Tako, spoznali in povzpeli smo se še na eno čudovito goro, ki je odlična odskočna deska za nabiranje kondicije za vzpone na višje vrhove naših Alp. Hkrati pa je vzpon primeren tudi za družine z manjšimi otroki, katerim bo gora lepo doživetje.

Imejte lep dan še naprej in pojdite Vnaravo!