Kriški podi – odkrijte pravljični svet visokogorja

Slovenija je dežela, ki ljubitelju narave ponuja skoraj neomejene možnosti za užitke ob pohodih, kolesarjenju, plezanju in drugih dejavnostih, kjer smo neposredno v stiku z naravo in njenimi lepotami. Pohodništvo, planinarjenje in gorništvo so verejtno zapisani že v DNKju povprečnega slovenca. V tem blogu pa vas bom popeljal do ene najlepših točk, ki jih lahko pohodnik v Sloveniji doseže brez večjih tehničnih preprek. Podali se bomo namreč na Kriške pode, v gorniški raj več kot 2000 metrov nad morsko gladino.

Kriški podi so visokogorska krnica, ki leži na primorski strani Julijskih alp, točneje nad dolino Zadnjica. Obkrožajo jo mogočni vrhovi, ki se dvigajo vse do višine 2601 meter visoko. Glavni magnet za pohodnike so 3 prekrasna visokogorska jezera, pa seveda dejstvo, da so Kriški podi izjemno izhodišče za številne zelo priljubljene ture v tem delu Slovenije. Še dodaten magnet za obiskovalce Kriških podov pa so nedvomno tudi kozorogi, ki jih je tod okoli zares veliko, ne gre pa pozabiti tudi na številne cvetlice, ki uspevajo v okolici priljubljenega Pogačnikovega doma.

V kolikor iščete še več idej za podobne izlete v naše visokogorje, vam predlagam, da si pogledate bloge in videe z naslovi Krnsko jezero, Planina na kraju, Triglavska jezera, Vogel, Jezero Vodotočnik, Češka koča in Kanin in ferata do Prestreljeniškega okna.

Kriški podi

• Izhodišča za vzpon na Kriške pode
  • Zadnjica
  • Vrata
  • Vršič
  • Ruski križ
• Kam iz Kriških podov
• Pogačnikov dom na Kriških podih
• Jezera na Kriških podih
• Kako zahteven je vzpon na Kriške pode

Izhodišča za vzpon na Kriške pode

Glede na to, da Kriški podi ležijo v osrčju Julijskih alp, nedaleč od meje med Primorsko in Gorenjsko in da jih obkrožajo številni zelo priljubljeni in obiskani vrhovi, si lahko mislimo, da proti njim vodijo mnoge poti iz številnih izhodišč. Vsa izhodišča sem razporedil od najbolj do najmanj priljubljenega.

Koliko časa se hodi do Kriških podov

Zadnjica

• Višinska razlika po poti: 1400 metrov
• Dolžina poti: 8,7 km
• Čas vzpona: 4 ure
• Zahtevnost hoje: Lahka označena pot
• Izhodišče: dolina Zadnjica (46.3824, 13.7614)
• Priporočjiva oprema: pohodne palice

Zadnjica je prekrasna alpska dolina, ki se od Trente odcepi pri 50. serpentini ceste proti Vršiču. V dolini tečeta potoka Bela in Krajcarica, ki skupaj tvorita največji pritok Soče v Trenti. Hkrati pa naj bi bil to najbolj hladen vodotok pri nas. Dolino omejujejo mogočne stene, med drugim najvišja stena v Sloveniji, 1400 metrov visoka zahodna stena Kanjevca, hkrati pa lahko iz Zadnijce opravite najdaljši vzpon v Sloveniji, tam boste do vrha Triglava opravili 2200 višinskih metrov.

Zadnjica je odlično izhodišče za številne priljubljene vzpone, vse od zgoraj omenjenih Triglava in Kanjevca, pa Prehodavcev in doline Triglavskih jezer, Razorja, Bovškega gamsovca in seveda Kriških podov do koder nas popelje po mojem mnanju najlepša in najbolj slikovita planinska pot v Sloveniji. Sicer podatka nisem zasledil nikjer, a sem skoraj 100%, da je mulatjera, ki vodi do Pogačnikovega doma delo italijanov v času Rapalske meje.

Kmalu po tem, ko na 50. serpentini zavijemo v Zadnjico pridemo na lepo urejeno plačljivo parkirišče. Od parkirišča nas globje v dolino popelje lepa makedamska cesta. Po nekaj 100 metrih se sprehodimo mimo studenčka, ker si sam vedno napolnim vodne rezerve. Sicer pa nas prvi del “ogrevanja” po cesti spremlja močno bučanje živahne Krajcarice.

Po nekje 15ih minutah nas cesta pripelje do razcepa, kjer nas usmerjevalne table usmerijo naravnost proti Doliču, Luknji in Prehodavcem, naša pot pa se odcepi levo in v naslednjih nekaj minutah nas cesta pripelje do spodnje postaje tovorne žičnice do Kriških podov. Tu se cesta konča in začne mulatjera, zares prava mojstrovina visokogorskih poti.

Pot do Pogačnikovega doma je sprva speljana po gozdu, kjer nekajkrat prečimo divje grape, ki pa so poleti suhe. Pot se v okljukah vzpenja in višje se nam počasi začnejo odpirati veličastni pogledi na mogočno grapo Belega potoka (pri spodnji postaji žičnice si lahko na Belem potoku ogledate čudovit slap in se osvežite v krasnem tolmunčku) sem ter tja pa tudi že proti Trenti.

Ob mojem prvem vzponu po tej poti, sem se kar nekajkrat ustavil in se zazrl navzgor, saj se zdijo stene nad nami popolnoma neprehodne in zares vsa čast načrtovalcem poti, da so v času pred 100 leti uspeli načrtovati in zgraditi tako izjemno pot, ki še danes odlično služi številnim ljubiteljem gora.

Nad gozdno mejo se začne šele pravi užitek, saj se nam odprejo razgledi proti Zadnjici, Trenti in ostalim vrhovom, ki se dvigujejo nad poprej omenjenima dolinama. Slabe pol ure pod Pogačnimovim domom pa pridemo še do izvira, kjer se lahko odvežimo in napolnimo vodne rezerve, v kolikor te že pohajajo. V kolikor ste štartali ob “normalni” gorniški uri (vsaj tja do 8ih), boste tu nekje šele prvič prišli na sonce. Pot je namreč zelo “prijazna” in je praktično celotno dopoldne v senci.

Le nekaj minut višje pa bodite pozorni, saj se v desno odcepi potka, ki nas popelje do najnižjega izmed Kriških jezer. Spodnje Kriško jezero je hkrati tudi največje izmed treh. Na eni strani ga obkrožajo mogočne stene Krnice na drugi strani pa čudovita travnata plaža s številnimi planikami, ki v kombinaciji s turkizno zeleno barvo vode naredijo ambient, ki ga po mojem mnenju ne doseže nobeno drugo visokogorsko jezero pri nas.

Malce preden se zavije z markirane poti proti jezeru, nad sabo že zagledamo naš cilj, planinski dom, ki stoji na razgledni vzpetini 2060 metrov visoko. Pogačnikov dom ima, vsaj kar se mene tiče, najlepši razgled med vsemi kočami v Sloveniji. Ko prisopihaš do koče, si naročiš pijačo, se vsedeš v naslonjač in uživaš v fantastičnem pogledu proti dolini Trenta, ki je skoraj 1400 metrov pod nami, pa seveda tudi na vse vrhove, ki se dvigujejo nad njo.

Morda še namig, z Zadnjice se lahko na Kriške pode podate v zares fantastični krožni turi, kjer se vzpnete prek Luknje na Bovški gamsovec, ter se nato spustite do Pogačnikovega doma in proti izhodišču. A ta pot je precej zahtevnejša in ima tudi nekaj jeklenic in izpostavljenih mest.

Vrata

• Višinska razlika po poti: 1200 metrov
• Dolžina poti: 6,7 km
• Čas vzpona: 4 ure 30 min
• Zahtevnost hoje: Delno zahtevna označena pot
• Izhodišče: dolina Vrata (46.413, 13.8469)
• Priporočjiva oprema: pohodne palice, čelada

iz Vrat se lahko do Kriških podov podamo po 3 markiranih poteh, tako da v kolikor vam je ljubše, si lahko pot popestrite in se izleta lotite v krožni turi.

V tem članku se bom sicer osredotočil na pot skozi Sovatno, ki pa je po mojem mnenju najbolj “dolgočasna” izmed vseh treh poti, pa tudi v primerjavi z vsemi drugimi potmi proti Kriškim podom. Sam Sovatno uporabljam izključno za spuste v dolino Vrata. A ker smo si različni, je prav mogoče, da boste imeli vi o poti prek Sovatne drugačno mnenje.

Pot se sicer začne tam kjer velika večina ostalih poti v Vratih, na parkirišču ob koncu ceste, oz. pred zapornico, nekaj 100 metrov pred Aljaževim domom. Usmerjevalne table nas bodo popeljale mimo doma v smeri Luknje.

Po nadaljnih nekaj minutah prijetnega sprehoda nas pot pripelje do prve postojanke večine planincev, mogočna klin in karabin s pogledom na Triglav in Triglavsko severno steno. Pot nadaljujemo proti koncu doline, se pa na tem mestu v levo odcepi Tominškova pot proti Kredarici.

Po nadaljnih nekaj 100 metrih pa pridemo do novega križišča, kjer se naša pot odcepi v desno in začnemo z vzponom, ki je v začetnem delu še precej zmeren in se vzpenja po gozdu.

Po okoli 45-ih minutah se počasi preselimo na melišče, ki mu bomo sledili praktično do vrha sedla. Pot se tu vzpenja v nekoliko strmejšem naklonu, za nekaj časa pa se preselimo tudi na trdno skalo, kjer so nam v pomoč pri vzpenjanju (ali spuščanju) jeklenice.

Če sem za pot iz Zadnjice napisal, da je zelo prijazna za pohodnike, ki se zjutraj vzpenjajo proti kriškim podom, pa je stvar pri vzponu prek Sovatne povsem nasprotna. Že precej kmalu na vzpon začne sijati sonce in v kolikor niste med tistimi zgodnimi planinci, boste med vzponom “uživali” v božanju sončnih žarkov. Še posebaj to velja, če boste iz Vrat krenili okoli 10ih-12ih.

Sicer pa nas med vzponom spremlja vedo lepši pogled proti Triglavu in njegovi mogočni severni steni. Če boste dobro pogledali na nasprotno stran doline, boste v steni brez težav videli pot, ki se čez Prag vzpenja proti Kredarici.

Pot čez Sovatno me sicer precej spominja na vzpon proti Kokrškemu sedlu iz Kamniške Bistrice, a je tisti del, ko gledaš proti vrhu in hodiš in hodiš, pa se ti zdi, da se ne premakneš, še precej daljši.

No, ima pa tudi tak vzpon prednosti… na Kriških podih si precej hitreje, kot po poti čez Bovški Gamsovec, ali pa tistega mimo bivaka IV in Bovških vratc.

Sicer pa vam predlagam, če se boste proti Kriškim podom podali iz Vrat, da si “umislite” krožno turo in se vzpona lotite prek Bovških vratc, ali pa prek Bovškega Gamsovca.

Ruski križ

• Višinska razlika po poti: 1400 metrov
• Dolžina poti: 8,7 km
• Čas vzpona: 5 ur 10 min
• Zahtevnost hoje: Zelo zahtevna označena pot
• Izhodišče: Ruski križ (3. serpentina vršiške ceste) (46.443, 13.776)
• Priporočjiva oprema: čelada, pohodne palice

Ruski križ se imenuje izhodišče na 3. serpentini vzpona na Vršič. Pred serpentino zavijemo levo po makadamski cesti navzdol in po nekaj 100 metrih parkiramo svojega jeklenega konjička.

Od tu se napotimo proti Veliki Pišnici, jo prečimo in sledimo tablam za dom v Krnici. Le-tega dosežemo v okoli 45-ih minutah hoje.

Pri domu je še zadnje križišče preden se vzpnemo prek Kriške stene. V kolikor želimo obiskati Špik, se pri koči držimo levo, če pa se nameravamo vzpeti prek Kriške stene, pa bo potrebno nadalejvati naravnost.

Pot nas nekaj časa še pelje po gozdu, po prečenju hudourniške struge se strmeje vzpnemo in začnejo se nam odpirati prvi zares lepi pogledi na pot, ki smo jo že prehodili. Na tem delu vzpona je pogosto moč videti gamse in kozoroge med uživanjem v hladu doline.

Dolina se zaključi z impresivno krnico, katero obdajajo mogočne in na pogled neprehodne stene. A markacije nas vseeno popeljejo proti levi, kjer se povzpnemo v skale in poti sledimo do vrha Kriške stene. Vzpon tehnično ni preveč zahteven, le sem ter tja je precej izpostavljen, pa tudi peska na skalah, ki sicer nudijo dober oprijem, je veliko.

Po vzponu se nam odpre prvi pogled proti vzhodu in dolini Vrata. Malce višje proti Bovškim vratcom bo pogled še veliko lepši. Ko boste na vratcih se vam splača skočiti še na Križ, ki je le kakšnih 15 minut iz poti.

Sicer pa nadaljujte pot proti Pogačnikovemu domu. Že kmalu po začetku spusta pod seboj uzremo najvišje ležeče jezero v Sloveniji, Zgornje Kriško jezero leži na višini 2158 metrov in nam skupaj s Triglavom v ozadju, med spustom proti našemu cilju ponuja zares fantastično kuliso za vse fotografske navdušence.

Od tu pa do Pogačnikovega doma nas loči še dobre pol urce sorazmerno prijetnega spusta, ki nam ga popesti še pogled na Srednje Kriško jezero, pozorni pa bodite tudi na številne planike (konec julija in v avgustu), ki tod okoli uspevajo v izjemno velikem številu.

Vršič

• Višinska razlika po poti: 1400 metrov
• Dolžina poti: 9 km
• Čas vzpona: 5 ur 45 min
• Zahtevnost hoje: Zelo zahtevna označena pot
• Izhodišče: Vršič (46.4356, 13.7444)
• Priporočjiva oprema: čelada, pohodne palice

Vršič kot izhodišče za Kriške pode je po večini rezerviran za tiste, ki “delajo” Slovensko planinsko pot, ali pa za tiste, ki želijo v naših gorah preživeti več kot en dan in se na pot podajo z mislijo po večdnevni krožni turi. Seveda pa je nekaj tudi takih, ki Kriške pode obiščejo iz Vršiča v enodnevni turi.

Pot iz Vršiča je sicer precej dolga in večji del prav nič zahtevna. Sprva se iz prelaza Vršič povzpnemo do razgledišča za Ajdovsko deklico, koder nas usmerjevalne table napotijo v desno. Naslednjihcca 45 minut nato sledimo poti, ki se zmerno vzpenja in nas pripelje do novega križišča, kjer se v levo odcepi Grebenska pot na Prisojnik, naravnost nas Slovenska pot pripelje na isti vrh, mi pa se napotimo desno, kjer se po poti spustimo za cca 250 metrov in nato nadaljejemo s prečenjem pobočja Prisojnika.

Ko zaključimo s pobočjem Prisojnika se preselimo na nekoliko strmejši vzpon (na tem delu se sprehodimo mimo nekaj izvirov, kjer lahko obnovite vodne zaloge), ki nas v okljukah popelje pod stene Razorja. Sicer bomo že pod Prisojnikom prišli do nekaj jeklenic in klinov, a vse skupaj ni tehnično nič posebnga, le varovala za bolj siguren korak, med tem, ko bomo med vzponom proti sedlu med Razorjem in Planjo enaka varovala potrebovali zaradi veliko večje izpostavljenosti.

Vzpon proti sedlu je namreč tehnično zelo zahteven in na mestih je potrebno “vklopiti 4 nožni pogon”. Proti vrhu vzpona se iz skalnatih sten ponovno preselimo na melišče, po katerem se sprva vzpenjamo, nato pa začnemo s prečenjem in v nekaj minutah pridemo do že prej omenjenega sedla.

V kolikor je naš cilj Pogačnikov dom, potem se tu za vas začne spust, a roko na srce, velika večina planincev bo izkoristila pot in se vzpela vsaj na Planjo, če ne že na Razor oz. oba vrhova. Planja je od križišča odaljena cca 30 min, na vzpon do 2601 meter visok Razor pa nam bo vzel okoli 60 min.

Spust proti Kriškim podom sprva poteka po melišču, nižje pa se preselimo v skale, kjer so nam v pomoč tudi varovala. Od sedla do Pogačnikovega doma nas čaka okoli 45 minut spusta.

V kolikor se boste podali na to pot, vam predlagam, da bodite zgodni, saj je v popoldanskem času pobočje pod Prisojnikom obsijano s soncem in hoja ni prav nič prijetna.

Kam iz Kriških podov

Kriški podi niso le odličen cilj, ampak so še boljše izhodišče za “napad” na vrhove, ki obkrožajo 3 čudovita visokogoroska jezera.

Od vseh vrhov v bližini je zagotovo najbolj obiskan Bovški Gamsovec (1 ura 15 min), 2392 metrov visok vrh na katerega se večina podaja v krožnih turah iz z izhodiščem v Vratih. Več o tem vzponu si poglejte v videu, v katerem smo se Ema, Ivo, Aleš in jaz podali na zgoraj predlagano pot.

Če smo začeli z najbolj obiskanim vrhom, pa nadaljujmo z najbolj veličastnim in najvišjim vrhov v okolici Kriških podov. To je zagotovo Razor (2601m) (2 uri), 8. najvišji vrh v Sloveniji in eden od vrhov, ki zbuja spoštovanje pri večini gornikov v Sloveniji. Vrh Razorja je v enodnevni turi rezerviran le za tiste dobro pripravljene planince, vsi ostali se ga navadno lotijo v dveh dneh, s spanjem na Kriških podih. Video z vzponom na Razor s Kriških podov in nato spustom proti Vršiču pa si lahko pogledate tukaj.

Naslednji v vrsti vrhov je Stenar (2 uri), točno 100 metrov nižji vrh, kot Razor, je eden od najlažje dostopih vrhov višjih kot 2500 metrov, saj nanj vodi delno zahtevna markirana pot. Ljudje se Stenarja pogosto lotevajo v kombinaciji z Bovškim Gamsovcem in Križem, priljubljen pa je tudi za zimski vzpon in turno smuko. Več o Stenarju si lahko preberete tukaj.

Križ (1 ura 30 min) je še eden od zelo dobro obiskanih vrhov nad Kriškimi podi, mnogo planincev ga obišče predvsem zato, ker je nekako spotoma. Sicer je dostop na Križ dokaj enostaven, nanj pa sem se vzpel v istem videu, v katerem sem obiskal tudi Razor, tako da če si želite videti kakšen je vzpon do Križa si poglejte ta video.

Planja (1 ura 30 min) bo naš predzadnji vrh, ki ga bom omenil pod tem podnaslovom. Planja je sicer precej poznan vrh, a podobno kot Križ, ga večina planincev obišče spotoma, ko so že na Razorju, skočijo še na Planjo, ki je le slabe pol urce iz poti. Le malo obiskovalcev Planjo obišče kot “glavni” vrh. Sicer pa je dostop na Planjo markiran kot zahteven, tako da je tudi Planja primerna za veliko večino planincev. Tudi dostop do Planje si lahko pogledate v videu v katerem sem obiskal Razor.

Za zaključek pa sem pustil še Pihovec, vrh ki stoji nasproti Planjavi, ravno na drugi strani Kriških podov. Na Pihavec trenutno ne vodi nobena markirana pot, sa je pred nekaj leti podor uničil edino takšno. Tudi sam na Pihavcu še nisem bil, je pa v planu… Sicer pa nanj vodi tudi sorazmerno priljubljeno brezpotje, a to je “rezervirano” le za ikušene planince.

Sicer pa so Kriški podi super izhodišče tudi za obisk Škrlatice (5 ur), 2. najvišjega vrha v Sloveniji, veliko planincev se s Kriških podov poda tudi na Dolkovo špico (3 ure), 9. najvišji vrh Slovenije, marsi kdo pa ima Kriške pode za eno od postojankp med večdnevnim planinarjenjem po Julijskih alpah. V enem izmed predlogov za 3 dnevno potepanje po Julijcih, sem tudi sam v to potepanje vključil obisk Kriških podov.

Pogačnikov dom na Kriških podih

Dom na Kriških podih je v lasti planinskega društva Radovljica, le-ti so ga začeli graditi kmalu po 2. svetovni vojni, v uporabo so ga predali leta 1951. Zaradi priljubljenosti je dom kmalu postal pretesen, in leta 1973 so naredili prizidek z WCji in umivalnico, preuredili pa so tudi notranjost koče.

Naslednji velik trenutek za Pogačnikov dom se je zgodil leta 1983, ko so iz Zadnjice pa do Doma potegnili tovorno žičnico. Le-to so leta 2003 povsem obnovili, v zgornji postaji žičnice pa so uredili tudi zimsko sobo z 20 ležišči.

Pogačnikov dom je odprt v poletni sezoni, od 20. junija do konca septembra. V koči je 5 sob v katerih je skupno 37 ležišč, v 3 sobah s skupnimi ležišči je še dodatnih 22 ležišč, če dodamo še 20 ležišč v zimski sobi, potem Pogačnikov dom premore 79 ležišč.

Glede na to, da je to eden od bolj priljubljenih vzponov v našem visokogorju, je v vrhuncu sezone potrebno ležišče rezervirati kar precej v naprej…

V zadnjih letih z domom opravlja zelo mlada ekipa in vzdušje na Kriških podih je vedno prešerno, hrana odlična, postrežba prijazna in z nasmehom na obrazu…

Jezera na Kriških podih

V Sloveniji imamo vsega skupaj 15 visokogorskih jezer, od tega jih je 14 lociranih znoraj Triglavskega narodnega parka. Na Kriških podih lahko planinci uživamo v 3 čudovitih jezerih. Kot sem v tem članku že omenil je po mojem mnenju Spodnje Kriško jezero najlepše vosokogorsko jezero pri nas, med tem ko je Zgornje Kriško jezero najvišje ležeče jezero v Sloveniji.

Spodje Kriško jezero (1880m) je tudi največje izmed vseh treh in po površini ga v Sloveniji prekašajo le Krnsko jezero, jezero Ledvička in pa Dvojno jezero. Na eni strani je jezero vkleščeno pod visoke prepadne stene Pihavca, na drugi strani pa jezero krasi čudovita travnata obala, na kateri poleti cveti ogromno planik. Jezero je ovalne oblike in je dolgo 140 in široko okoli 100 metrov, njegova globina je dobrih 8 metrov.

Srednje kriško jezero (1939m) je najmanjše od trojice in je locirano najbližje Pogačnikovemu domu, je okroglo in ima premer okoli 60 metrov, do jezera ne vodi nobena potka in ga podobno kot Zgornje jezero, obišče bolj malo planincev.

Zgornje Kriško jezero (2154m) je prav tako kot Srednje okroglo, le ga ima premer okoli 80 metrov. zaradi visoke nadmorske višine je njegova površina in bližnja okolica še dolgo v poletje odeta v sneg in led. Iz Zgornjega jezera je do Pogačnikovega doma speljana vodovodna cev in v domu koristijo vodo iz jezera, ko jim poidejo zaloge ulovljenne deževnice.

Kako zahteven je vzpon na Kriške pode

V kolikor ste prebrali zgornje odstavke, potem verjetno že poznate odgovor na vprašanje iz podnaslova. A vseeno… vzpon na Kriške pode iz Zadnjice je tehnično enostaven in je speljan po nekdanji vojaški mulatjeri, kar pomeni, da naklon poti nikoli ni strm, tako je pot v kilometrih sorazmerno dolga, a časovno celoten vzpon večina ljudi zmore v manj kot 4ih urah.

Pot do Kriških podov je zelo priljubljena tudi pri družinah z manjšimi otroci, ki pa morajo biti seveda primerno obuti in predvsem navajeni večurne hoje navkreber, to isto velja tudi za starše.

Zaključek

Kriške pode sem privč obiskal v svojih zgodnjih najstniških letih in že takrat so se mi močno vtisnili v spomin, predvsem se mi je vtisnila v spomin sinje modra barva Spodnjega Kriškega jezera in velika čreda kozorogov, ki so proti večeru obiskali slano skalo (verjetno so sol “naštimali”) v bližini Pogačnikovega doma.

V zadnjih letih Kriške pode obiščem vsaj 2x letno in vedno sem navdušen nad lepotami tega konca Slovenije, tako da vam obisk podov zares toplo priporočam.

Želim vam veliko užitkov v planinarjenju in pojdimo Vnaravo!