Krn – primorski lepotec

Krn je 2244 metrov visoka gora in je najvišja v istoimenskem pogorju. Kar težko si je predstavljati, da so prav prek najvišjih vrhov tega pogorja potekale obrambne linije v Soški fronti. Še dan danes pa nas na to morijo, ki se je odvijala pred več kot 100 leti spominjajo številni ostanjki, rovi, strelski jarki…

Krn je eden od bolj priljubljenih in poznanih vrhov na Primorskem koncu Julijskih alp. Nanj vodijo številne poti in 2 izmed njih nas popeljeta tudi mimo 3 čudovitih jezer, ki jih poznamo pod imanom Krnska jezera. Večina poti je pohodnikom zelo prijaznih, saj so mnoge speljane po nekdanjih vojaških mulatjerah.

Podnaslovi v članku

• Koliko časa se hodi na Krn
• Izhodišča za vzpon na Krn
  • Planina Kuhinja – Krn
  • Planina Kuhinja – Krn (mimo jezerav Lužnici)
  • Lepena – Krn (mimo Dupejskega in Velikega jezera)
  • Drežnica – Krn
• Kakšno opremo potrebujemo za vzpon na Krn
• Razgled s Krna

Mimogrede, v kolikor iščete podobne ideje za vzpone v tem delu Slovenije, vam predlagam da si pogledate še članke z naslovi Kanin, gora, ki ji ni para, Mangart, gora, ki jo lahko usvoji skoraj vsak, Jalovc, kralj slovenskih gora, Grintovec, Rombon, Jerebica in Podrta gora.

Koliko časa se hodi na Krn

Na Krn se hodi od dobrih 3 ur pa vse do okoli 8 ur, seveda odvisno od tega katero izhodišče boste izbrali. A v kolikor boste izbrali eno od najbolj priljubljenih, potem za pot v normalnem tempu ne boste potrebovali več kot 5 ur.

V spodnjih vrsticah bomo obdelali 4 poti, iz 3 najbolj priljubljenih izhodišč, ostala izhodišča pa so še Koča pri Savici, planina Polog in planina Kuk (vse celodnevne ture).

Planina Kuhinja – Krn

Vzpon iz Planine Kuhinja proti vrhu Krna je daleč najbolj priljubljen izmed vseh vzponov na ta prekrasen vrh. Že sama vožnja proti izhodišču je zelo pestra in nekajkrat kar dih jemajoča, saj so razgledi prav neverjetni, pa tudi cesta je več ali manj precej ozka in speljana po strmih pobočjih pod Krnom.

Parkirišče na planini Kuhinja je v zadnjih letih “postalo” plačljivo, a nadomestilo za dnevno parkirane še zdaleč ni tako oderuško, kot podobna parkiranja v okolici Bohinja ali Jezerskega, tako da človek kar z veseljem poravna odmerjeno vsoto.

Iz parkirišča nas pot popelje v levo, proti planinski koči, a nekaj 10 metrov prej zagrizemo v travnato pobočje, ki na prvi pogled izgleda mačji kašelj, a kmalu ugotovimo, da mu ka rni in ni videti konca. Morda bo komu vzpon dolgočasen, saj lahko skozi celoten vzpon opazujemo svoje vozilo na parkirišču, , le kot pogleda se malce dviga…

Priporočam vam tudi, da se na pot podate dovolj zgodaj, saj je pobočje obrnjeno proti jugu in sonce zna biti zelo neizprosno. Preverite pa tudi vremensko napoved, saj je krn eden od vrhov, ki najbolj pogosto “nosi kapo”, se pravi megledni pokrov. Vrh Krna je namreč od Jadranskeg amorja oddaljen le okoli 50 kilometrov in na njegovih pobočjih vroč primorski zrah pogosto kondenzira in se spremeni v meglen oblak, ki se “parkira” na vrhu, ter nam onemogoča uživanje v razgledih.

Drugače pa je pot proti vrhu tehnično enostavna in večji del poti speljan apo mulatjeri, ki se v srpentinah vije proti vrhu tega primorskega lepotca. Nekje na polovici poti, ko pridem ona sedlo in se nam odpre pogled proti Kaninu in Drežnici, se nam priključi tudi pot iz Drežnice.

Kakšnih 10 minut pod vrhom Krna pa pridemo do Gomiščkovega zavetiča na Krnu, kjer vas bodo v času sezone čakala odprta vrata in prijazni oskrbniki, v času izven sezone pa je v koči odprta zimska soba, ki prav pride predvsem v slabem in vetrovnem vremenu.

Planina Kuhinja – Krn (mimo jezerav Lužnici)

Izhodišče za našo 2 različnico vzpona proti Krnu je isto, kot v prvem primeru, razlika je le v tem, da se že takoj za parkiriščem podamo v desno, po cesti, ki nas čez kak kilometer pripelje do Leskovške planine. Nekaj metrov nad planino se ponovno usmerimo desno in kmalu se začnemo strmeje vzpenjati proti strmemu pobočju, ki nas po kakšnih 50 minutah vzpona pripelje do platoja pod rdeči rob, goro, ki jo sestavljajo rdeče kamenine in jo je moč prepoznati tudi če ne veste o katerem vrhu pišem.

Pod Rdečim robom pa naša pot zavije levo, v smeri doline pod Peski in jezera v Lužnici. Pot se nekaj časa še strmo vzpenja, a že po kakšnih 20ih muntah pridemo do sedla, kjer vtopimo v dolino pod Peski, pod nami pa lahko uživamo v pogledu na eno od treh Krnskih jezer. Več o njem pa izveste tukaj.

Jezeru sledi precej dolga pot po dnu doline pod Peski, ki nas pripelje pod sedlo med Batognico in Peski. Vzpon proti sedlu se zna kar vleči, a je ves napor kmalu pozabljen, saj se nam na sedlu odprejo povsem novi pogledi proti Krnskemu jezeru in v “notranjost” Julijcev.

Do vrha Batognice nas loči le še kakšnih 15 minut zmernega vzpona. Lahko pa poželji Batognico tudi obidete po desni strani, a vam to odvsetujem, daj je Batognica eden od najbolj fansicinantnih vrhov nasploh. Praktično je vsa prevrtana s tuneli, bunkerji… Med 1. Svetovno vojno pa je bila tudi znižana zaradi močne eksplozije.

Zgodba o Batognici je sledeča: Med eno od ofenziv je italijanska vojska zavzela 2/3 Batognice, Avstro-Ogrska vojska pa je zadržala 1/3 vrha. Ker se razmerje moči dolgo časa ni spremenilo, so Italijani “naumili” da bodo pod položaje nasprotne vojske skopali rov, vanj položili rastrelivo in pognali vse skupaj v zrak. A Avstrijska vojska je imela enak načrt, med kopanjem so naleteli na italijanski rov, našli rastrelivo, ga odnesli pod italijanske položaje in razstrelili goro.

Iz Batognice se proti Krnski škrbini (sedlo) sprehodimo po pravem stopnišču, ki pohodniku ponuja prekrasne poglede proti Krnu in Planinam pod njim. Od sedla pa do vrha Krna nas čaka še okoli 30 minut vzpona, nato pa vam predlagam, da se v dolino spustite po poti, ki sem jo opisal pod prejšnim podnaslovom. Tako boste lahko uživali v čudoviti krožni turi.

Drežnica – Krn

Drežnico do pred parimi leti sploh nisem obiskal, v Kobaridu pri Napoleonovem mostu kar nisem in nisem zavil na cesto, ki se vzpne na ta naravni plato pod Krnom. Poled izhodišča za Krn pa je Drežnica še super izhodišče za “napad” Polovnika, ter ogled ostankov italijanske obrambne linije na grebenu levo od Krna. Poleg tega pa vam svetujem, da si vzamete čas tudi za ogled slapov in korit, ki jih na Drežnici zares ne manjka.

Drežnica sicer ležni nekje na višini 550 metrov in do vrha Krna bo potrebno premagati skoraj toliko metrov, kot če bi se lotili Triglava iz Pokljuke. Zato je potrebno vedeti, da je ponujeni vzpon fizično kar precej zahteven, predvsem pa se lahko pot do sedla, kjer se priključimo mulatjeri iz planine Kuhinja, neznansko vleče.

Sama pot je tehnično nezahtevna in zelo dobro označena. Bomo pa za razliko od vzpona iz planine Kuhinja, prvi del (do sedla) hodili po senčnem delu, seveda če sklepam, da boste štartali v jutranjih urah. Popoldne pa bo tu sonce.

Lepena – Krn (mimo Dupejskega in Velikega jezera)

Vzpon na Krn iz Lepene je med ponujenimi vzponi časovno najdaljši saj vam bo vzel okoli 5 ur in pol časa, prehodili pa boste tudi nekaj več kot 10 kilometrov. Je pa vzpon “začinjen” z ogledom dveh jezer, Dupeljskega in Velikega Krnskega jezera, mimo katerega se tudi sprehodimo.

Sicer pa je celoten vzpon do Krnske škrbine (sedlo med Krnom in Batognico) speljan po mulatjeri, na nekaj mestih je ta sicer uničena, a naklon vzpona ni nikoli visok. Celotna pot je primerna tudi za tiste, ki imate težave z višino in pohodi po poteh, ki so malce izpostavljene.

Kakšno opremo potrebujemo za vzpon na Krn

Krn v času poletne sezone in ob pogoju, da se nan vzpenjate v sorazmerno lepem vremenu, ne zahteva kakšne posebne opreme. Vse priljubljene poti so namreč speljane po lahkih in tehnično nezahtevnih poteh. Sam sicer na takšnih poteh rad uporabljam pohodne palice, ker mi pomagajo pri vzponu, dajejo stabilnost koraku, pa tudi pri spustu mi pridejo zelo prav.

Poleg tega pa morate imeti na sebi seveda še primerno obutev, ali bodo to gojzdarji, ali kakšna druga obutev, ki je namenjena za hojo po planinskih poteh, pa je vaša odločitev. Predvsem na vzponu iz planine Kuhinja vam priporočam, da imate na glavi tudi kakšno pokrivalo, še posebaj v kolikor imate lase na glavi že bolj redko posejane.

Razgled s Krna

Krn je eden od vrhov, ki planincu ponuja fantastične poglede na vse strani neba. Kot sem že omenil je vrh Krnaod morja oddaljen le okoli 50 kilometrov, tako da je moč uživati v pogledu na morje, če je ozračje vsaj pribljižno čisto, na drugi strani pa nas v dolini kakšnih 1000 metrov nižje aka pogled na Veliko Krnsko jezero. Skoraj točno nad njim pa v daljavi vidimo tudi naš najvišji vrh Triglav.

S Krna imamo odprt pogled praktično tudi na vse ostale najvišje vrhove Julijskih alp, od Škrlatice, Mangarta, Jalovca, Kanina, Razorja… Občudujemo pa lahko seveda tudi dolino Soče, pogled proti Trnovski planoti, Snežniku, grebenu Polovnika, Kobariškega Stola, Matajurju…

Upate lahko le, da bo ob vašem obisku vrh brez megle in da veter ne bo premočan za daljše uživanje v razgledih.

Zaključek

Krn je destinacija, ki jo priporočam vsakemu ljubitelju gora. Enostavni dostopi, hudo lepi razgledi zgodovina povezana s to markantno goro, jezera, možnost krožne ture in nenazadnje tudi koča tik pod njegovim vrhom, so “vabilo”, ki vam ga ne more ponuditi prav veliko gora.

Želim vam lep dan še naprej in pojdimo Vnaravo!