Krožne pohodniške poti

Verjetno ga ni pohodnika, ki si ne želi svoje ture izpeljati tako, da se proti izhodišču vrača po drugi poti, kot se je vzpenjal, se pravi, da turo “zapelje” v krožno pot, vsaj sam sem ta, pa tudi vsi, s katerimi hodim v hribe imajo podobno željo. Pa poglejmo katerih 25 krožnih pohodniških poti sem izbral za vas v tem prispevku.

Krožne pohodniške poti so po težavnosti zelo različne, vse od zelo zahtevnih visokogorskih tur, do lahkih družinskih izletov za vsakogar. Če iščete še več idej, pa vam predlagam, da si pogledate zavihek kjer so zbrane vse krožne ture, tako na zemljevidu, kot v pisni obliki, večino pa si boste lahko ogledali tudi v video formatu.

Glede na to, da so vsi spodnji predlogi na straneh portala V naravo že opisani, bom v tem članku pod idejami podal le najosnovnejše informacije, za bolj podroben opis pa kliknite na povezavo v besedilu, kjer si lahko pridobite vse potrebne informacije za dotični izlet.

Krožne ture

Za lažjo orientacijo sem ture razdelil glede na gorovja, tiste, ki pa so izven naših 3 gorskih verig, sem uvrstil pod “ostalo”.

Karavanke

1. Begunjščica iz Ljubelja
2. Begunjščica iz doline Draga
3. Stol iz doline Završčice
4. Dom Trilobit – planina Seča – Zijalke – Belska planina – Dom Trilobit
5. Dovška baba iz Erjavčevega rovta
6. Kresišče iz Srednjega vrha
7. Prečenje grebena Košute

Julijske alpe

1. Špik iz Ruskega križa
2. Mala Mojstrovka iz Vršiča
3. Prisojnik iz Vršiča
4. Bovški Gamsovec in Kriški podi iz Vrat
5. Triglav iz Vrat
6. Razor in Kriški podi iz Ruskega križa
7. Triglav in Prehodavci iz Zadnjice
8. Triglavska jezera in Bohinjske pl. iz Savice
9. Dolina Triglavskih jezer iz pl. Blato
10. Smučišče Vogel in Komna iz Ukanca
11. Smučišče Kanin iz B postaje
12. Rombon iz Trdjeve Kluže
13. Krnčica in Krn iz Drežniških Raven

Kamniško Savinjske alpe

1. Kamniški vrh
2. Kalški greben in Kriške planine
3. Mali Grintovec iz Mač
4. Molička pl. in pl. Korošica iz pl. Ravne
5. Bivak pod Skuto, Rinke, Turska gora in Brana iz Kamniške Bistrice
6. Planjava iz Kamniške Bistrice
7. Deska in jezero Vodotočnik iz pl. Podvežak
8. Menina planina

Ostalo

1. Pot 7. slapov
2. Kraški rob
3. Kucelj in Veliki Modrasovec iz Predmeje
4. Dolina Glinščice
5. Sveta gora
6. Nanos iz Razdrtega
7. Soteska Pekel
8. Feldban 23

Karavanke

1. Begunjščica iz Ljubelja

• Izhodišče: Ljubelj
• Čas kroga: cca 8 ur
• Višinski metri: cca 1250 m
• Višina izhodišča: 1060 m
• Višina Begunjščice: 2060 m
• Zahtevnost poti: zahtevna označena pot
• GPX poti na Begunjščico si lahko prenesete tukaj

Begunjščica je prekrasna grebenska gora dolga več kot 6 kilometrov. Njen greben se vleče vse od doline Završčine pa do Ljubelja. Na severni strani so njena pobočja skalnata, polna meliš in prepadnih sten, na južnih pobočjih pa prevladujejo strmi travniki, nižje pa gozdovi in globoke grape in doline.

Iz Ljubelja lahko prek Begunjščice delamo več razlinih krožnih tur, jaz vam predstavljam še malce “začinjeno” turo, kjer obiščemo še Stari Ljubelj in se nato z njega podamo proti Zelenici… Ta del brez težav spustite in si prihranite dobro uro in pol poti.

2. Begunjščica iz doline Draga

• Izhodišče: dolina Draga (46.396, 14.219)
• Čas kroga: cca 7 ur 30 min
• Višinski metri: cca 1350 m
• Višina izhodišča: 690 m
• Višina Begunjščice: 2060 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX poti na Begunjščico si lahko prenesete tukaj

Druga izmed krožnih poti na Begunjščico pa imaizhodišče v čudoviti dolini Draga. Ta pot je veliko bolj sončna, kot tista iz Ljubelja, zato se jo je dobro lotiti zelo zgoraj, sploh v času, ko je sonce zelo močno.

Več o turi pa izveste tukaj.

3. Stol iz doline Završčice

• Izhodišče: Tinčkove koča v Završnici (46.4227, 14.1993)
• Čas kroga: cca 7 ur
• Višinski metri: cca 1250 m
• Višina Stola: 2236 m
• Višina izhodišča: 1070 m
• Zahtevnost poti: zahtevna označena pot
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Stol je kralj Karavank, z višino 2236 metrov je to najvišji vrh tega gorovja, ki se vije vse od Italije na skrajnem zahodu Slovenije, pa tja do Hrvaške meje.

V tokratnem predlogu za krožno turo na to krasno razgledo goro bomo za izhodišče izbrali Tinčkovo kočo v dolini Završnice in se od tam podali na zelo razgibano in zanimivo krožno pot.

Več o turi pa izveste tukaj.

4. Dom Trilobit – planina Seča – Zijalke – Belska planina – Dom Trilobit

• Izhodišče: Rezervar v Javorniških Rovtah – CŠOD Trilobit (46.4573, 14.1011)
• Čas kroga: cca 5 ur 30 min
• Višinski metri: cca 950 m
• Višina izhodišča: 940 m
• Višina najvišjega vrha: Zijalke 1875 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Ob takšnih turah, ko cilj ni povsem “definiran”, oz. ko vrh na katerega se vzpnem ni tisti veliki cilj, ampak je bolj v ospredju celotna pot, mi je najtežje napisati naslov videa.

Kakorkoli, krožna tura, ki sem si jo zamislil tokrat je enkraten pohodniški izlet z zares obilico možnosti za užitke v prekrasnih razgledih.

Več o turi pa izveste tukaj.

5. Dovška baba iz Erjavčevega rovta

• Izhodišče: Erjavčev rovt (46.479, 13.963)
• Čas kroga: cca 4 ure 30 min
• Višinski metri: cca 900 m
• Višina izhodišča: 1060 m
• Višina Dovške Babe: 1891 m
• Zahtevnost poti: lahka pot
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Dovška Baba je izjemno priljubljena gora v glavnem grebenu Karavank. Zahodno od nje se nahaja Kepa, 3. najvišji vrh gorovja. Vzhodno od nje pa Golica, verjetno najbolj prepoznan vrh najdaljšega gorovja v Sloveniji.

Sicer se lahko na Dovško Babo povzpnete iz več izhodiššč, a Erjavčev rovt mi je všeč zato, ker je moč od tam narediti čudovito krožno turo, pa tudi to izhodišče ni tako zelo priljubljeno, kot tisto iz Dovij.

Več o turi pa izveste tukaj.

6. Kresišče iz Srednjega vrha

• Izhodišče: Srednji vrh (46.4895, 13.8374)
• Čas kroga: cca 6 ur 30 min
• Višinski metri: cca 1100 m
• Višina izhodišča: 960 m
• Višina Kresišča: 1839 m
• Zahtevnost poti: lahka neoznačena pot
• GPX poti najdete na povezavi

Kresišče oz. Črni vrh (prevod nemškega poimenovanja gore) je 1839 metrov visok vrh v glavnem grebenu Karavank, prek vrha poteka tudi državna meja.

V tokratni turi z izhodiščem na Srednjem vrhu sem se na Kresišče podal v krožni turi. Vedel sem, da bo pot po celoten krog povsem pohodna in da bom lahko užival v prekrasnih razgledih, nisem pa pričakoval tako hudo dobre ture in tako lepega izleta!

Več o turi pa izveste tukaj.

7. Prečenje grebena Košute

• Izhodišče: Parkirišče Pod Krnico (46.4346, 14.4081)
• Čas hoje: cca 9 ur, s postanki 12 ur
• Višinski metri: cca 2000 m
• Najvišja točka – Košutnikov turn: 2133 m
• Zahtevnost poti: zahtevna
• GPX poti dobite na povezavi

Košuta je več kot 10 kilometrov dolg gorski greben, ki se vije v glavni verigi Karavank, v smeri vzhod – zahod. V grebenu je neuradno 13 dvatisočakov, glavnih, samostojnih vrhov pa naj bi bilo 6.

V videu sem se skupaj z Martino, Tino in Nejcem opravil s celotnim grebenom, še več, pot smo zaokrožili v fantastično krožno turo z izhodiščem na parkirišču Pod Krnico, v bližini planine Dolga njiva.

Več o turi pa izveste tukaj.

Julijske alpe

1. Špik iz Ruskega križa

• Izhodišče: Ruski križ (46.44, 13.77)
• Čas kroga: cca 9 ur
• Višinski metri: cca 1600 m
• Višina Špika: 2472 m
• Višina izhodišča: 1000 m
• Zahtevnost poti: zelo zahtevna označena pot
• GPX sled si lahko prenesete tukaj

Špik je 2472 metrov visoka gora, ki jo občudujemo praktično vsi, ki se peljemo skozi Gozd Martuljek proti Kranjski gori. Fantastičen pogled na severno ostenje Martuljše skupine v kateri izstopa ošiljeni vrh Špika.

Kljub temu, da severne stene zgledajo praktično neprehodne, pa je Špik sorazmerno enostavno dostopna gora, malce bolj zahteven je le zadnjih 20-30 minut vzpona.

Več o turi pa izveste tukaj.

2. Mala Mojstrovka iz Vršiča

• Izhodišče: Vršič (46.435, 13.744)
• Čas kroga: cca 2 uri 30 min
• Višinski metri: cca 729 m
• Višina Mojstrovke: 2332m
• Višina izhodišča: 1611 m
• Zahtevnost poti: varovana plezalna pot B/C
• GPX sled si lahko prenesete tukaj

Naš najvišji prelaz, kjer se cesta vzpne do nadmorske višine 1611 metrov nad morjem, je izjemno priljubljena turistična točka, tako za Slovence, kot tudi za tuje obiskovalce. V mesecih, ko je prelaz prevozen, je ob lepem vremenu na vrhu Vršiča, toliko pločevine, kot pred božičnimi prazniki na parkiriščih nakupovalnih centrov. Velik del pohodnikov, ki svoje vozilo parkirajo na Vršiču se nameni na 2332 metrov visoko Malo Mojstrovko, ki je zelo priljubljen in sorazmerno lahko dostopen cilj prek celega leta.

3. Prisojnik iz Vršiča

• Izhodišče: Vršič (46.433, 13.743)
• Čas kroga: cca 9 ur
• Višinski metri: cca 1350 m
• Višina Prisanka 2547 m
• Zahtevnost poti: zelo zahtevna označena pot
• GPX sled si lahko prenesete tukaj

Prisank je mogočna gora, ki se strmo dviga nad dolino Krnice na eni strani, ter Vršičem in Trento na drugi strani. Večina ljudi Prisank pozna po prekrasni kulisi, ki jo je moč občudovati iz bregov jezera Jasna v Kranjski gori.

Poleg tega pa je Prisank ali Prisojnik dobro poznan še po dveh čudovitih naravnih oknih v svojih stenah, pa tudi po silhueti Ajdovske deklice, ki jo številni obiskovalci Vršiča občudujejo iz bližine Poštarskega doma. Gora je tudi ena od najbolj “prijaznih” v kolikor imate radi krožne ture, saj jo lahko obiščete in “obdelate” v vsaj 8ih različnih krožnih turah.

Več o turi pa izveste tukaj.

4. Bovški Gamsovec in Kriški podi iz Vrat

• Izhodišče: Vrata (46.4128, 13.8466)
• Čas kroga: cca 10 ur
• Višinski metri: cca 1550 m
• Višina Bovškega Gamsovca 2392 m
• Višina izhodišča: 1000 m
• Zahtevnost poti: zahtevna označena pot
• GPX sled si lahko prenesete tukaj

Bovški Gamsovec je prekrasen razgeldni vrh na meji med dolinama Vrata in Zadnjica na eni strani, na drugi strani pa pod vrhom ležijo 3 čudovita visokogorska jezera na Kriških podih.

Med vzpenjanjem na vrh, kjer boste skoraj zagotovo srečali kozoroge, boste uživali v pogledu na mogočno severno triglavsko steno, Kredarico, Staničev dom in seveda Triglav. Fantastičen pa je tudi pogled proti Vratom, Stenarju in ostalim vrhovom tem delu Julijskih lap.

Več o turi pa izveste tukaj.

5. Triglav iz Vrat

• Izhodišče: Vrata (46.4128, 13.8466)
• Čas kroga: cca 13 ur
• Višinski metri: cca 1800 m
• Višina Triglava: 2864 m
• Višina izhodišča: 1000 m
• Zahtevnost poti: zelo zahtevna označena pot
• GPX sled si lahko prenesete tukaj

Triglav (2864m) je želja vsakega Slovenskega gornika, vrh naše najvišje gore pa obišče tudi vedno več tujcev. V tokratnem videu sem se na našega očaka podal iz Vrat čez Plemenice (Luknja, Bambergova, Škrbina). Spust pa sem opravil prek Malega Triglava, Kredarice in po Tominškovi poti nazaj v Vrata.

Več o turi pa izveste tukaj.

6. Razor in Kriški podi iz Ruskega križa

• Izhodišče: Ruski križ (46.4432, 13.7767)
• Čas kroga: cca 15 ur
• Višinski metri: cca 2300 m
• Višina Razorja 2601 m
• Zahtevnost poti: zelo zahtevna označena pot
• GPX sled si lahko prenesete tukaj

Razor je malce poseben vrh, saj mu z nobenega izhodišča ne moremo priti prav blizu. Še najbližje se mu verjetno pride na izhodišču v Zadnjici, a je to izhodišče zelo nizko v dolini in je potrebno do vrha 8. najvišje gore v Sloveniji premagati skoraj 2000 višinskih metrov, kar pa je več kot na Triglav (iz Krme in Vrat).

Tokrat vam ponujam precej dolgo in tudi fizično naporno krožno turo z izhodišče na Ruskem križu.

Več o turi pa izveste tukaj.

7. Triglav in Prehodavci iz Zadnjice

• Izhodišče: Zadnjica (46.3825, 13.7615)
• Čas kroga: cca 17 ur
• Višinski metri: cca 2400 m
• Nadmorksa višina Triglava: 2864m
• Nadmorska višina izhodišča: 650 m
• Zahtevnost poti: zelo zahtevna
• GPX sled si lahko prenesete tukaj

Triglav je absolutni vladar slovenskih gora, je najvišji vrh in tudi simbol Slovenije. Njegova podoba je ovekovečena celo na državnem grbu. Zato ni čudno, da je to v poletnih mesecih verjetno najbolj oblegan vrh v vsem slovenskem visokogorju.

Na Triglav vodijo številne poti iz mnogih izhodišče, a le ena je tista “kraljevska”, najdaljša oz. vzpon z največ višinskimi metri. Ta “kraljevski” naziv pripada vzponu, ki ima izhodišče v dolini rečice Krajcarice, kjer se je potrebno do vrha 2864 metrov visokega Triglava povzpeti za okoli 2200 metrov, kar je tudi najdaljši vzpon v Sloveniji nasploh.

Več o Triglavu in vseh vzponih nanj pa izveš tukaj.

8. Triglavska jezera in Bohinjske pl. iz Savice

• Izhodišče: paririšče pri Savici: (46.2898, 13.8022)
• Cilj: Stara Fužina (46.2903, 13.8868)
• Zahtevnost poti: Zahtevna pot
• Višinska razlika po poti: cca 1300 m
• Dolžina ture: cca 20 km
• Primerno za psa: da
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Dolina Triglavskih jezer je ena od najbolj priljubljenih destinacij tako slovenskih pohodnikov, kot tudi turistov, ki pridejo v našo dećelico z namenom pohodništva in spoznavanja in uživanja v lepotah čudovite in po večini zelo lepo ohranjene narave.

Dolina sedmerih jezer se sicer začne nad strmimi podobčji Komarče s prvim od sedmih jere, Črnim jezerom, ki je tudi najnižje ležeče jezero med vsemi. Dolina pa se zaključi pod ostenjem Kanjevca z jezerom pod Vršaci, ki je edino jezero katerega voda odteka v Jadransko in ne v Črno morje.

Več o turi pa izveste tukaj.

9. Dolina Triglavskih jezer iz pl. Blato

• Izhodišče: Planina Blato (46.3108, 13.8494)
• Čas kroga: cca 10 ur
• Višinski metri: cca 1300 m
• Višina Male Zelnarice: 2310 m
• Višina izhodišča: 1150 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX sled si lahko prenesete tukaj

Dolina Triglavskih jezer je naravni biser v katerem se med Komarčo in steno Kanjevca, lahko sprehodimo po prekrasnih poteh, kjer najdemo 7 jezer, ki ležijo na višini nekje od 1300 metrov pa vse do dobrih 2000 metrov nadmorske višine. V tem videu vidimo 6 jezer, najnižje, Črno jezero tokrat nismo obiskali, ga pa lahko vidite v nekaj drugih videih (Od Savice do Stare Fužine) na tej spletni strani.

Več o turi pa izveste tukaj.

10. Smučišče Vogel in Komna iz koče pir Savici

• Izhodišče: paririšče pri Savici: (46.2898, 13.8022)
• Zahtevnost poti: Zahtevna pot
• Višinska razlika po poti: cca 1100 m
• Dolžina ture: cca 29 km
• Primerno za psa: da
• GPX sled si lahko prenesete tukaj

Bohinjskih gora sem se lotil že mnogokrat, a po večini ture, ki sem jo udaril tokrat, še nisem hodil. Za svoje izhodišče sem izbral parkirišče pri Savici, od tam sem se podal do smučišča Vogel, na katerega me je v nekaj več kot 4ih minutah zapeljala gondola.

Z zgornje postaje godole sem se prek smučišča podal do gore Vogel 1922 m, od tam pa pot nadaljeval do planine Govnač, Komne, Črnega jezera in po Komarči nazaj do izhodišča.

Krog je zares veličasten in verjamem, da boste že v samem ogledu videa uživali, kaj šele, če se odločite, da mi sledite tudi v živo.

11. Smučišče Kanin iz B postaje

• Izhodišče: B postaja Kabinske žičnice na Kanin (46.343, 13.508)
• Čas kroga: cca 7 ur
• Višinski metri: cca 1350 m
• Višina Izhodišča: 970 m
• Višina najvišje točke: cca 2300 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Smučišče Kanin je v sezoni 23/24 doletela žalostna a neizogibna “usoda”, saj stara kabinska žičnica, ki obiskovalce našega edinega visokogorskega smučišča pripelje na višino dobrih 2200 metrov, ne ustreza več varnostnim standardom.

A po drugi strani bo sedaj smučišče Kanin, Prestreljenik in njegovo okno pravi raj za turne smučarje in v mojem primeru krpljarje.

Več o turi pa izveste tukaj.

12. Rombon iz Trdjeve Kluže

• Izhodišče: Trdnjava Kluže (46.3611, 13.5893)
• Nadmorska višina Rombona: 2228 m
• Nadmorska višina Kluž: 530 m
• Višinski metri po poti: cca 2100 m
• Čas kroga: cca 10 ur
• Zahtevnost: lahka planinska pot
• GPX poti si lahko prenesete na povezavi

Ob omembi Rombona vedno pomislim na številne rove in ostanke iz 1. Svetovne vojne. Tu se je namreč zaključila, oz. lahko bi tudi rekel začela linija Soške fronte, odvisno s katere strani gledamo. To naj bi bila tudi gora, ki so jo pred in predvsem med 1. Svetovno vojno najbolj “prevrtali”.

Ob svojem prvem vzponu na Rombon s trdnjave Kluže in nato istem spustu, kot v tem videu, vseh teh objektov, rovov niti nisem imel toliko za mar, tokrat pa sem bil na vse to veliko pozornejši in ostankov je res izjemno veliko. Praktično celotna zgornja polovica gore je posejana z ostanki vojne, pa to ne le na poti vzpona, ampak tudi med spustom.

Več o turi pa izveste tukaj.

13. Krnčica in Krn iz Drežniških Raven

• Izhodišče: Parkirišče nad Drežniškimi Ravnami
• Nadmorska višina Krna: 2244 m
• Višinski metri: cca 1650 m
• Čas hoje: cca 8 ur
• Zahtevnost: lahka
• GPX poti si lahko prenesete na povezavi

Krnsko pogorje je poznano predvsem po njegovem najvišjem vrhu Krnu, pa seveda po največjem visokogorskem jezeru pri nas, ostankih iz Soške fronte, malce manj ga poznamo po ostalih dveh jezerih, po fantastičnih poteh, ki so jih pred več kot 100 leti po vrhvoih in tik pod njimi razpredli avstro-ogrski in italijanski vojaki.

Prav pohod po teh poteh, po ostankih ene od največjih front v zgodivoni človeštva še dan danes, po več kot 100 letih buri domišlijo pohodnikov, ki se povzpnejo v Krnsko pogorje. Vojaške poti so razpredene praktično po vseh kotičkih tega pogorja, na grebenu Krnčice in Srednjega vrha pa se italijanski položaji niso premaknili praktično vseh 885 dni, kolikor je trajala fronta od Rombona pa do Jadranskega morja.

Več o turi pa izveste tukaj.

Kamniško – Savinjske alpe

1. Kamniški vrh

• Izhodišče: Kelemenčevo (46.2766, 14.5659)
• Čas kroga: cca 4 ure
• Višinski metri: cca 650 m
• Višina izhodišča: 660 m
• Višina Kamniškega vrha: 1259 m
• Zahtevnost poti: zahtevna označena pot
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Krasne fotografije iz Kamniškega vrha so se mi nekaj časa “prikazovala” praktično vsak dan na kakšem od socialnih omrežij. Prav zaradi njih in lepih stvari, ki sem jih slišal o turi prek Kamniškega vrha, sem imel ta izlet v planu že kar nekaj časa.

In ko je le napočil čas, za obisk tega razglednega vrha, je z nama z Emo, sodelovalo tudi vreme. Uživala sva lahko v prekrasnem sončnem dnevu in skoraj da pomladanskih temperaturah. Razgledi na vse strani neba pa dih jemajoči!

Več o turi pa izveste tukaj.

2. Kalški greben in Kriške planine

• Izhodišče: parkirišče na planini Jezerca (46.2856, 14.5313)
• Čas kroga: cca 6 ur 30 min
• Višinski metri: cca 1350 m
• Višina izhodišča: 1410 m
• Višina Kalškega grebena: 2224 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Dan, ko sem načrtoval vzpon na Kalški greben naj bi bil sončen in praktično brez oblačka. Vreme se je sicer obrnilo precej drugače in me prikrajšalo za uživanje v razgledih, a po drugi strani mi je narava namenila enega najbolj izjemnih prizorov kar sem jih videl do sedaj.

Nasmeh na nebu, kot naj bi se imenoval pojav, ko se na nebu izriše nasmeh v barvah mavrice, zares izjemno. Ob tem pa sem malce višje videl še dve belki, gorski kokoši, ki sem jo videl šele drugič v življenju.

Več o turi pa izveste tukaj.

3. Mali Grintovec iz Mač

• Izhodišče: Mače (46.3223, 14.4165)
• Čas kroga: cca 5 ur 30 min
• Višinski metri: cca 1100 m
• Višina izhodišča: cca 750 m
• Višina Malega Grintovca: 1813 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX sled poti si lahko prenesete tukaj

Mali Grintovec je krasen razgledni vrh, ki se nazaja v grebenu gora med Storžičem in glavnimi vrhovi v Kamniško Savinjskih alp.

Vrh se dviga 1813 metrov visoko in nam ponuja prekrasne razglede na vse strani neba. Na vzhodu nam dih vzame pogled proti Kočnam, Kalškemu grebenu in Krvavcu, na jugu pod nami leži Ljubljanska kotlina, odpira pa se nam pogled proti Notranjski n Primorski, na severu lahko občudujemo 10 kilometrov dolg greben Košuta, a najlepše nas čaka na Zahodu, ker pred nami stoji mogočni, okoli 300 metrov višji skalnati trikotnik Storžiča.

4. Molička pl. in pl. Korošica iz pl. Ravne

• Izhodišče: Planina Ravne (46.3497, 14.6998)
• Čas kroga: cca 6 ur 30 min
• Višinski metri: cca 1100 m
• Višina izhodišča: 1500 m
• Višina Deleskovca: 1965 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX poti najdete na povezavi

V hribih ne gre vedno vse po planu in začrtane poti se včasih celo podaljšajo, a v večini primerov se le-te skrajšajo in prilagodijo. Vsaj v mojih primerih je v veliki večini za takšne spremembe poti krivo vreme, največkrat megla in preteči dežni oblaki. Tudi v tokratni turi ni bilo nič drugače, a vseeno je nastala fantastična krožna tura prek Moličke planine, Korošice, jezera Vodotočnik, Dleskovca in planine Dolga trata.

Tura prek Moličke planine, planine Korošica in jezera Vodotočnik je bila v mojem planu že kar nekaj časa, a ker je izhodišče pod Dleskovško planoto (planina Ravne) od Borovnice oddaljeno časovno skoraj toliko, kot Bovec, navadno izlet v tisti konec Slovenije počaka. A že leto pred tem obiskom mi je zvesti gledalec mojega YouTube kanala (Janez) predlagal čudovito jesensko turo po Dleskovški planoti, turo sem še malce “oplemenitil” in se je lotil v čudoviti krožni poti.

Več o turi pa izveste tukaj.

5. Bivak pod Skuto, Rinke, Turska gora in Brana iz Kamniške Bistrice

• Izhodišče: Kamniška Bistrica (46.3294, 14.5873)
• Čas kroga: cca 11 ur
• Višinski metri: cca 2150 m
• Višina Kranjske Rinke: 2453
• Višina izhodišča: 600 m
• Zahtevnost poti: zelo zahtevna pot
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Nekaj tednov pred to turo, sva se z Iztokom odpravila na dvodnevni izlet, kjer naj bi poleg Dolgega Hrbta in Skute osvojila še Grintovec, Rinke, Tursko goro in Brano, a nama je megla prekrižala načrte in “dokončanja” te ture sva se lotila za Martino. V turo pa sva dodala še obisk bivaka pod Skuto, ki je, vsaj kar se socialnih medijev tiče, ena najbolj priljubljenih in zaželjenih fotografij v Kamniško – Savinjskih alpah.

Vse skupaj sva “zapakirala” v čudovito krožno turo, ki gorniku ponudi praktično vse. Prekrasno naravo, izjemne razglede, razgibano in raznoliko pot, kjer imamo praktično vsega po malem, vse od melišč, skalnatih predelov, izpostavljenih in varovnaih delov poti, gozdnih stezic, neoznačenih poti pa vse do odlično in tudi slabo markiranih poti. Vse to in še veliko več v enem samem dnevu si planinec težko zaželi.

Več o turi pa izveste tukaj.

6. Planjava iz Kamniške Bistrice

• Izhodišče: planski dom v Kamniški Bistrici (46.3296, 14.5873)
• Čas kroga: cca 10 ur
• Višinski metri: cca 1800 m
• Nadmorksa višina Planjave: 2394 m
• Zahtevnost poti: zahtevna neoznačena pot
• GPX sled si lahko prenesete tukaj

V Kamniško Savinjske alpe sem v preteklosti zahajal precej bolj poredko kot v Julijce in Karavanke, a letos sem si rekel, da bom spoznal tudi nekaj lepot tega gorovja.

Planjavo sem se “spravil” osvojiti po fantastični krožni poti, kjer vas bodo ob vzponu očarali še slapovi, krasni tolmunčki, čudoviti razgledi in pristna narava.

7. Deska in jezero Vodotočnik iz pl. Podvežak

• Izhodišče: Planina Podvežak
• Nadmorska višina Deske: 1970 m
• Čas hoje: cca 3 ure in 30 min
• Zahtevnost: zahtevna pot
• Višinska razlika po poti: cca 600 metrov
• GPX poti si lahko prenesete na povezavi

Dleskovška planota je eden od biserov našega visokogorja. Prav zanimivo mi je, da planota ni bolj poznana in obiskana, saj so planine pod njo izjenma izhodišča za krajše, lažje in tudi dalše in bolj zahtevne ture po KSA. Hkrati pa je tu pravi raj tudi jeseni, v času zlato-rumenih macesnov in preevsem pozimi, ko je planota rezervirana za turne smučarje in krplarje.

Z Emo in Alešom smo se tokrat podali prrek Deske do jezera Vodotočnik, ki je edino visokorogrsko jezero v KSA (vsaj kolikor mi je znano). Navdušila nas je že sama pot do Deske, prav tako pa nas ni pustil ravnodušnih ta planotast vrh poraščen s travo.

Več o turi pa izveste tukaj.

8. Menina planina

• Izhodišče: Križišče nad vasjo Okrog (46.2311, 14.8302)
• Nadmorska višina Vivodnika 1508 m
• Čas kroga: cca 4 ure
• Zahtevnost: lahka pot
• Višinska razlika po poti: cca 550 m
• GPX poti si lahko prenesete na povezavi

Do izhodišča za nekoliko daljši in tudi bolj zahteven krog se bomo pripeljali po isti cesti, kot za zgornji krog. Le da se bomo ustavili okoli 5 kilometrov pred Bibo planino, na prvem križišču nad zadnjo vasjo (cca 2 kilometra nad Okrogom). Križišče boste brez težav prepoznali po velikem smerokazu.

Primeren prostor za parkiranje jeklenega konička boste našli brez težav. Nato pa se boste po cesti podali proti Bibi planini. Po nekaj 100 metrih hoje po cesti nas bodo markacije popeljale na gozdno pot. Markacijam bomo sledili vse do koče na Bibi planini.

Več o turi pa izveste tukaj.

Ostalo

1. Pot 7. slapov (Istra)

• Izhodišče: Buzet (45.401, 13.975)
• Čas kroga: cca 5 ur 30 min
• Dolžina kroga: cca 15 km
• Višinski metri: cca 350 m
• Zahtevnost poti: delno zahtevna označena pot
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Tokrat se je kanal V naravo prvič potepal tudi v sostednji Hrvaški. Že nekaj časa sem imel v planu obiskati Buzet in tamkajšno krožno pot, ki pohodnika popelje mimo izjemnih slapov, tolmunkov in ostalih lepot narave in kulturne dediščine.

Opazi se, da so pred nekaj leti pot zelo lepo uredili, a žal za njo več kot očitno nihče ne skrbi. To se predvsem opazi v soteski Drage, kjer objekti, ki so bili narejeni iz lesa propadajo, pa tudi nekaj jeklenic je potrganih… a neglede na to, je pot varna in prehodna brez težav.

Več o izletu si lahko preberete tukaj.

2. Kraški rob (Istra)

• Izhodišče: Črni Kal (45.5516, 13.8804)
• Čas kroga: cca 6 ur
• Višinski metri: cca 700 m
• Višina izhodišča: cca 350 m
• Višina najvišje točke: 450 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot (en košček poti je zelo zahteven, a se ga lahko obide)
• GPX sled ture si lahko prenesete tukaj

Kraški rob je naravna meja med apnenčasto pokrajino Krasa in flišasto Istro. Mogočna tektonska prelomnica z visokimi pečinami je kot nalašč za prekrasen razgledni pohod, ki je primeren za vse generacije.

Tokrat sem se pohoda lotil v družbi staršev in sestre, za izhodišče smo si izbrali Črni Kal, ter nato sledili markirani poti vse do našega cilja v Hrastovljah. Med potjo smo naredili nekaj ovinkov, tako da smo videli še nekaj znamenitosti malce izven poti.

Več o izletu si lahko preberete tukaj

3. Kucelj in Veliki Modrasovec iz Predmeje (Vipavska dolina)

• Izhodišče: Kamnolom pod tuneli (45.9376, 13.8692)
• Čas kroga: cca 6 ur 30 min
• Višinski metri: cca 900 m
• Višina izhodišča: 800 m
• Višina Velikega Modrasovca: 1353 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Čavenska planota je skrajni južni del mogočne in skrivnostne Trnovske planote. V grebenu vrhov, ki se dvigujejo nad Vipavsko dolino je najvišji Veliki Modrasovec (1353 m), ki sem ga v videu tudi obiskal.

Obiskal pa sem tudi najlepši razgledni vrh, Kucelj (1237 m), s travo poraščen vrh, s katerega se nam odprejo zares prekrasni pogledi na Tržaški zaliv, Vipavsko dolino, Nanos, na drugi strani pa vse do Dolomitov, Kaninskega pogorja….

Več o turi si preberite tukaj.

4. Dolina Glinščice (Istra)

• Izhodišče: Draga (45.6203, 13.889)
• Čas kroga: cca 3 ure
• Višinski metri: cca 300 m
• Višina izhodišča: 350 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

V zadnjih letih sem spoznal neverjetne in mnogokrat tudi zelo presenetljive naravne “stvaritve”, ki jih na mestih, kjer stojijo skoraj da nebi pričakoval. Saj veste, da se kvaliteta življenja meri po tem, kolikokrat ti je vzelo dih ob doživetjih in v kolikor to upoštevamo, potem bomo po ogledu Glinščice povečali količino dih jemajočih doživetij… no, če govorim v svojem imenu, potem sem ta “seznam” zagotovo dopolnil.

Dolina Glinščice se po večini nahaja tik za slovensko mejno črto, a še vedno globoko na slovenskem etičnem ozemlju. Reka Glinščica sicer izvira v bližini vasice Beka nedaleč od Kozine in v svojem toku premaga okoli 410 višinskih metrov in 12 dolžinskih kilometrov. Zaradi vseh svojih posebnosti je bila dolina poseljena že v pradavnini, od leta 1996 pa je razglašena za naravni rezervat. Danes je moč v dolini in na njenih obronkih uživati v številnih možnostih rekreacije in prijetnega preživljanja prostega časa.

Več o turi si preberite tukaj.

5. Sveta gora (Goriška)

• Izhodišče:  Skalnica (45.9852, 13.6624)
• Dolžina kroga cca 4,5 km
• Opravljena višinska razlika: cca 350 m
• Čas kroga cca 2 uri
• Zahtevnost ture: pot skozi jarke je delno zahtevna
• GPX poti: povezava

Ali veste kaj imata skupnega Sveta gora in Kanin? Poleg tega, da pod njima teče Soča imata skupnega še to, da sta oba kot švicarski sir. Razlika je le v tem, da so jame in brezna na kaninskem pogorju naravneg aizvora, na Sveti gori pa so po večini delo avstro-ogrskih vojakov v času Soške fronte pred dobrimi 100 leti.

Pot po jarkih, po kateri smo se vzpenjali proti vrhu tega lepo razglednega hriba, je zares izjemna. Česa podobnega drugje v Sloveniji (vsaj kolikor vem) ne boste izkusili.

Več o turi si preberite tukaj.

6. Nanos iz Razdrtega (Notranjska)

• Izhodišče: Razdrto (45.7591, 14.0619)
• Dolžina kroga cca 7,5 km
• Opravljena višinska razlika: cca 650 m
• Čas kroga cca 4 ure
• Zahtevnost ture: delno zahtevna pot
• GPX sled si lahko prenesete tukaj

Nanos je skoraj 12 kilometrov dolgo in do 6 kilometrov široka kraška planota, ki loči Notransko od Primorskega sveta. Na vzhodu se planota zaključuje s Predjamskim prelomom, kjer je eden naših najlepših in najbolj znanih gradov, pod njem pa se nahaja eden največjih jamskih sistemov v Sloveniji. Na zahodu Nanos od Trnovske planote loči dolina potoka Bela.

Najvišji vrh planote, ki se sicer po večini dviga okoli 1100 metrov visoko je Suhi vrh, visok 1313 metrov. Najbolj oblegan in najbolj znan vrh, Pleša, ker stoji tudi televizijski oddajnik in Vojkova planinska koča pa je visok 1262 metrov.

7. Soteska Pekel (Osrednja Slovenija)

• Izhodišče: Parkirišče pri gostilni Pekel (45.8906, 14.372)
• Čas kroga: cca 2 uri in 30 min
• Višinski metri: cca 350 m
• Višina izhodišča: 350 m
• Zahtevnost poti: zahtevna označena pot
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

Soteska Pekel je precej divja soteska, v kateri se potok Borovniščica v zelo kratkem času spusti za dobrih 300 višinskih metrov. Med strmim spustom proti Ljubljanskemu barju lahko občudujemo 5 slapov, med katerimi so 4 višji od 15 metrov. Skozi sotesko vodi zelo lepo urejena in zavarovana zahtevna planinaska pot. Priporočam vam, da se ogleda lotite v spodaj opisani krožni poti.

Več o turi si preberite tukaj.

8. Feldban 23 (Idrijsko)

• Izhodišče: parkirišče pri Črnem jezeru (45.9825, 14.0274)
• Dolžina kroga: 8,1 km
• Čas kroga: cca 2 uri
• Višinski metri: cca 270 m
• Zahtevnost poti: zahtevna označena pot
• GPX poti si lahko prenesete tukaj

V času 1. Svetovne vojne je Avstroogrska zgradila ozkotirno železniško progo od Logatca do Idrije v manj, kot 30ih dneh, kar je za današnje standarde enostavno nedojemljivo. Proga je funkcionirala dobro leto dni, do konca Soške fronte.

Po več kot 100 letih pozabe na ta izjemen gradbeni podvig, je trasa proge ponovno lepo očiščena in prehodna tudi za pohodnike. V videu si poglejte kako zgleda dobrih 8 kilometrov dolga krožna pot, ki sem jo opravil v bližini črnega jezera.