Lahke planinske poti

V Sloveniji imamo zares izjemno izbiro lahko dostopnih vhrov, ki so primerni praktično za vsakega planinca. Ti vrhovi se razprostirajo tako v naših treh visokogorskih verigah, kot tudi v hribovjih širom Slovenije.

Lahke planinske poti nas bodo zapeljale na vrhove, ki so visoki do nekaj manj, kot 2000 metrov, vsi izbrani vrhovi in opisane poti pa so tehnično enostavni in primerni tudi za družinske izlete. Sprehodili se bomo prek vse Slovenije, od Dolenjske, Zasavja, Savinjske in Koroške, vse do Notranjske, Primorske, Osrednje Slovenije, Goriške in seveda Gorenjske regije.

Izbrani vrhovi z enostavnimi planiskimi potmi so:

Še več idej za podobne vzpone si lahko preberete v člankih z naslovi Kam v hribe z otroci, Lahki hribi in Hribi 2 uri hoje.

1. Ratitovec

Prvi izmed 21ih predlogov, ki sem jih v tem blogu pripravil za vas je Ratitovec, Gora, ki ima 4 zelo podobno visoke vrhove in izjemno priljubljeno kočo, ki stoji tik pod najbolj obiskanim vrhom Ratitovca.

Ratitovec je sicer najvišji vrh Cerkljansko-Škofjeloškega hribovja, nahaja se nad dolino Selške Sore, na drugi strani pa se spušča na obširno planoto Jelovico. Velika večina poti na Ratitovec je tehnično enostavnih, vrh pa je zelo priljubljen preko celotnega leta.

Več o vzponu na Ratitovec, o izhodiščih in o poteh pa si preberite v članku, ki govori samo o tej priljubljeni gori.

2. Porezen

Če smo začeli z najvišjim vrhom Škofjeloško-Cerkljanskega hribovja, pa bomo nadaljevali z drugim po višini znotraj teh dveh hribovij. Porezen je med pohodniki zelo dobro poznan vrh in posledično tudi dobro obiskan. Proti vrhu te izjemno razgledne gore, ki se dviga 1630 metrov nad morsko gladino vodijo šteivlne poti. Tiste bolj priljubljene in tudi oblegane se začenjajo višje na pobočjih Cerkljanskega hribovja, v kolikor pa se boste Porezna lotili od vznožja, pa bo to kar lep zalogaj.

Vrh pohodniku ponuja enega najlepših razgledov na južne Bohinjske gore, ter seveda tudi na Triglav. Prek Porezna je v času Rapalske meje (med obema vojnama) potekala državna meja in tudi alpski zid, sistem italijanskih obrambnih bunkerjev.

Več o vzponu na Porezen, pa tudi o razgledih pa si preberite v članku.

3. Snežnik

Če sem že začel s presežki, pa bom z njimi še nadaljeval. Snežnik je namreč najvišji slovenski vrh izven alpskega sveta. Z višino 1796 metrov je več kot 100 metrov višji od naslednjeva v vrsti, to je Ratitovec. Ni čudno, da Snežniku pravijo da je Primorsko-Notranjski brat Triglava.

Glede na to, da se Snežnik dviga tako visoko v nebo in da so ostali vrhovi okoli precej nižji so temu primerno izjemni tudi razgledi s tega muhastega vrha. V kolikor boste Snežnik napadli v lepem vremenu, bo to lahko eden od najlepših izletov, primeren za vso družino, če pa se ga boste lotili takrat, ko ga obdaja megla in ga bičajo več kot 100 kilometrski vetrovi, pa je lahko Snežnik zelo nevaren tudi za izkušene in dobro pripravljene gornike.

Veliko več podrobnosti o vzponih na Snežnik pa najdete v članku z naslovom Kako na Snežnik.

4. Menina planina

Menina planina je planotast vrh v Kamniško-Savinjskih alpah, njeni najvišji vrhovi se dvigajo med 1400 in 1508 metrov nad morjem. Domačini pravijo, da v kolikor želiš Menino planino prečiti po dolgem, boš potreboval za to 5 ure, v kolikor pa jo želiš prečiti po širini, pa 2 uri.

Menina planina je priljubljen vzpon v vseh letnih časih, še posebaj pa je priljubljena pri ljudeh, ki živijo v dolini reke Drete, ki se nahaja ob njenem vznožju.

Več o Menini planini pa si preberite TUKAJ.

5. Velika planina

Ne prav daleč stran od Menine planine pa se nahaja Velika planina. Verjetno najbolj znana in tudi obiskana planšarska planina v Sloveniji. Na straneh tega bloga sem o Veliki planini seveda že pisal, ta članek si preberite tukaj, vabim pa vas tudi k ogledu mojega youtube kanala, kjer sem se na Veliko planino povzpel z dveh priljubljenih izhodišč.

V prvem videu smo vzpon začeli na planini Kisovec, v drugem videu pa sem za izhodišče izbral Jelšev konfin.

6. Krim

Krim je najvišji vrh v hribovjih, ki obdajajo Ljubljansko barje. Od višine barja, ki je 300 metrov nad morjem, pa do vrha te geodetsko zelo pomembne gore je potrebno narediti okoli 800 višinskih metrov. Seveda se lahko na Krim podate tudi z višje ležečih izhodišč, a večina pohodnikov se Krima loti kar od vznožja.

Vrh Krima je posejan z najrazličnejšimi antenami, vse od televizijskih in radijskih, do vojaških in bog si ga vedi katere vse signale se oddaja z najvišje točke v okolici Ljubljane.

Več o pestri zgodovini Krima in vzponu nanj pa si preberite na povezavi.

7. Tošč

Kljub temu, da je Tošč najvišji vrh Polhograjskega hribovja pa je vseeno v blogu, ki ga prebirate najnižji vrh izmed vseh. Vrh Tošča se lahko pohvali z 1021 metri in je s to višino, kot rečeno, najvišji vrh v svojem hribovju.

Vrh sicer ni tako priljubljen, kot njegova soseda Grmada, a boste na poti proti vrhu vseeno redko sami. Na vrh se lahko podate s številnih smeri. V članku, kjer vas vabim na ta vrh pa sem za vas na kratko predstavil dve priljubljeni izhodišče. Več podrobnosti pa izveste na povezavi.

8. Slivnica

V kolikor Slivnice ne poznate, oz. za njo še niste slišali, potem je zelo verjetno, da tudi še niste bili na Cerkniškem jezeru. Slivnica je namreč najbolj poznan vrh, ki se dviga nad enim največjih presihajočih jezer v Evropi.

Slivnica, ki ji domačini “ljubkovalno” pravijo tudi gora čarovnic je visoka 1114 metrov in obiskovalcu med drugim ponuja nepozabne poglede na mogočno Cerkniško polje.

Kljub temu, da je Slivnica zelo priljubljen vrh, pa se velika večina obiskovalcev te gore, nanjo poda z istega izhodišča, iz Cerknice. Več o Slivnici pa izveste v članku, ki govori o vrhovih, ki so blizu Ljubljane

9. Mali Golak

iz Notranjske pa se bomo preselili na Goriški konec in sicer na najvišji vrh Trnovskega gozda. Ob imenu Mali Golak bi sicer lahko sklepali, da obstaja tudi Veliki Golak in da je le-ta višji, a temu ni tako. Veliki in tudi Srednji Golak res obstajata, a sta oba nižja od Malega. Imena naj bi vrhovi dobili glede na velikost pašnikov, ki so jih ponujali v preteklosti in očitno je bil na Malem Golaku najmanjši…

Danes so vsi Golaki poraščeni, le na samem vrhu se nam odprejo zares dih jemajoči pogledi na vse strani neba. Pot proti Malemu Golaku je speljana po izjemno lepem gozdu, skoraj pravljičnem. Tudi koča, ki jo obidemo med potjo je takšna.

Več o Malem Golaku pa si preberite tukaj.

10. Kucelj

Glede na to, da je Mali Golak ob vikendih zelo oblegan vrh, boste morda potrebovali alternativno rešitev za vzpon v bližini. Kucelj je bila moja rešitev ob enem takih dni.

Kucelj je sicer eden od vhrov na Čavenski planoti, ki se strmo dviga nad Vipavsko dolino. Že sama planota nam ponuja zares enkratne poglede na prekrasno dolino, Kucelj, ki pa je najbolj razgleden vrh te planote, pa nam ponudi še kanček lepše razglede.

Morda zgolj opozorilo, preden se odpravite na Čaven, preverite kako je z burjo, sicer pa sem o Čavnu pisal v tem članku.

11. Sveta gora

Tudi za naslednji predlog bomo ostali na Goriškem koncu. Sveta gora se namreč dviga nad dolino Soče, le nekaj ovinkov preden ta lepotica steče preko naše državne meje. Sveta gora je sicer zelo zanimiva gora s prestro zgodovino. Prek nje je namreč v 1. Svetovni vojni potekala frontna črta, kar je zelo dobro videti še danes.

Vrh gore je precej pozidan in do vrha pripelje tudi asfaltirana cesta, tako da je to malce drugačen vrh od vseh ostalih. Več podrobnosti o sveti gori pa sem razkril v članku, ki govori o lepotah Goriških brd.

12. Golica

Golica je eden najbolj slavnih vrhov v Sloveniji, v tednih, ko na njenih travnatih pobočjih cveti nešteto narcis in se zeleni travniki spremenijo v belo preprogo, je to zagotovo najbolj obiskana gora v Sloveniji.

Sicer pa je Golica lahko dostopna gora, ki po vrhu grebena meji na sosednjo Avstrijo. Že med vzpenjanjem proti mali Golici, ko pridemo na travnata pobočja, se nam začnejo odpirati prekrasni pogledi tako v dolino Drave, na Avstrijski strani, kot tudi na dolino Save Dolinke na naši strani.

Več o vzponu na Golico si preberite v članku Hribi 2 uri hoje, v članku Narcise na Golici pa izvete vse o tem kje in kdaj najti na Golici in njeni okolici največ narcis.

13. Dovška baba

V kolikor vam Golica ni po godu, ali pa ste na njej že bili, pa vam predlagam, da se vzpnete na njeno sosedo. Dovška baba je nekaj 10 metrov višji vrh, ki leži le kak kilometer bolj zahodno, točneje nad Dovjami.

Dovška baba je sicer tudi zelo priljubljen vrh, a še zdaleč ne tako, kot Golica. Boste pa na Dovški babi, vsaj po mojem mnenju, deležni še nekoliko lepših razgledov, predvsem proti Mojstrani in dolini Vrata. v kolikor pa si vseeno želite videti narcise, pa vas pretirana gneča ne privlači, pa se lahko sprehodite tudi po pobočju Dovške babe, tudi tu boste našli kar nekaj teh belih cvetlic.

Več o vzponu na najvišjo točko tega članka pa si lahko preberete v blogu z naslovom Najbolj obiskane gore v Karavankah.

14. Kriška gora

Kriška gora je 1471 metrov visok vrh, ki leži na grebenu, ki se vije od Tržiča pa vse do Storžiča in še naprej. Vrh, pod katerim stoji planinska koča je je eden od najbolj priljubljenih vrhov v Sloveniji. Predvsem v zimskem času se proti vrhu ob lepih vikendih poda zares ogromno ljudi.

Le kdo bi jim/nam zameril. Kriška gora obiskovalcu ponuja tehnično enostaven vzpon, ob tem pa nas na vrhu čaka prav zimska pravljica. Ob “normalnih” dneh, ko je v Ljubljani megla, se Kriška gora kopa v soncu, na vrhu nas čaka debela snežna oddeja (ob normalnih zimah vsaj 1 meter) in dih jemajoči razgledi.

Več o Kriški gori pa si preberite v članku z enostavnim naslovom Kriška gora.

15. Visoki Mavrinc

V zadnjih nekaj predlogih smo se vzpenjali na zelo priljubljene in posledično tudi dobro obiskane vrhove. Visoki Mavrinc pa je malce drugačen vrh. Nanj namreč ne vodi nobena markirana pot, le dve nemarkirani stezici, od katerih je ena dobro uhojena, druga pa malce manj.

Sicer pa je Visoki Mavrinc lepa razgledna gora, ki leži nad cesto, ki se vzpenja proti Vršiču s Kranskogorske strani. Z njegovega vrha, ki ga krasi križ in ima tudi vpisno knjigo, imamo čudovit razgled na vse gore, ki se dvigujejo nad Krnico, hkrati pa je moč občudovati tudi del Karavanške verige.

Več o vzponu na to razgledno goro pa si preberite v članku za nasovom Visoki Mavrinc.

16. Tromeja

Tromeja je zanimiv oz. Peč, kot se imenuje vrh, kjer se stikajo meje treh držav (Slovenije, Avstrije in Italije) je zelo zanimiv vrh. Proti vrhu s Slovenske strani vodi tako pohodniška pot, kot tudi makadamska cesta, ki je poleti priljubljena pri gorskih kolesarjih, pozimi pa pri vseh, ki so želni sankanja.

Avstrijci imajo na svojem delu gore urejeno smučišče, tako da je na vrhu vedno precej živahno. Večina pohodnikov pa na vrh pride s Slovenske strani.

Več o vzponu na Tromejo in vsem ostalem, kar morate vedeti pred vzponom, pa si preberite v članku z naslovom Tromeja.

17. Možic

Povzpeli se bomo še na en vrh, prek katerega je potekala Rapalska meja med obema svetovnima vojnama. Na mestu, kjer se končajo južne Bohinjske gore in razvodnica zavije proti Poreznu so Italijani zgradili sistem utrdb in bunkerjev, ki so zelo dobro vidni še danes.

Vsi vrhovi nad Soriško planino imajo odlično lego v kolikor uživate v razgledih in pohajkovanju po grebenu nad priljubljenim smučiščem je tu zelo prijetno v vseh letnih časih.

Več o vzponu pa si preberite TUKAJ.

18. Javornik

Iz Julijskih alp pa bomo skočili na Notrnjski konec Slovenije. Javornik je namreč vrh, ki je pri domačinih zelo priljubljena vzpetina. Na najvišjem vrhu, sicer poraščenega grebena, je postavljen razgledni stolp, ki planincu ponudi fantastičen pogled na Julijske in Kamniške alpe, Vidi se tudi del Karavank, pa Cerkljansko hribovje, vrhove Trnovskega gozda, Ljubljansko kotlino…

Na javornik sicer vodi precej poti, a tista najbolj priljubljena se začne na danes žal nedeljujočem smučišču neposredno pod našim ciljem. Več o celotnem vzponu pa najdete v članku z nalsovom Javornik.

19. Matajur

Vsak vrh zase je novo doživetje in mene je Matajur ob mojem prvem vzponu nanj zares izjemno navdušil. Res je da je bilo takrat ogromno snega in da so bili razgledi brezhibni, brez sapice vetra, grelo pa me je prijetno zgodnje spomladansko sonce.

A neglede na okoliščine je dejstvo, da je Matajur izjemen razgledni vrh, ki obiskovalcu ponuja še učno uro zgodovine na prostem. Namreč med vzponum se sprehodimo mimo še dobro vidnih italijanskih obrambnih jarkov, ki jih je prav nekje tukaj prebila Nemška vojska med 1. Svetovno vojno in tako zaključila Soško fronto.

Več o vzponu, izhodišču in seveda razgleidh pa si preberite v članku z naslovom Matajur.

20. Kum

Za moj predzadnji predlog lahko dostopnega vrha v našem sredogorju pa se bomo podali na Zasavski konec Slovenije. V dolino, kjer je na mestih Sava pustila komaj še kaj prostora za železnico in cesto.

Kum je najvišji vrh Zasavskega hribovja in je med domačini tudi zelo priljubljen. Pravzaprav ima Kum dva vrhova, a ker je na enam televizijski oddajnik, je tam gibanje omejeno, na drugem vrhu pa lahko uživamo v razgledih in ponudbi planinske koče.

Več o vzponu na Zasavski Triglav pa si preberite TUKAJ.

21. Uršlja gora

Za sam konec pa se bomo povzpeli še na en vrh, ki ga “krasi” televizijski oddajnik. 1699 metrov visoka Uršlja gora je verjetno najpriljubljenejši vrh na Koroškem. Poleg stolpa je na vrhu moč občudovati še najvišje ležečo cerkev v Sloveniji, seveda pa vas Korošci ne bodo pustili niti žejne in lačne.

Več o tej priljubljeni vzpetini pa najdete v tem blogu.

22. Virnikov Grintovec

Virnikov Grintovec je čudovit razgledni vrh v glavnem grebenu Karavank. Z njegovega vrha se nam odpre izjemen pogled proti mogočnim stenam Kamniško Savinjskih alp, Storžiču in grebenu Košute. Seveda lahko uživamo tudi v pogledu na Julijske alpe, Ljubljansko kotlino in številne vrhove v tem delu Gorenjske.

Več o vzponu na Virnikov Grintovec pa izveste tukaj.

23. Klek in Hruški vrh

Tako kot Virnikov Grintovec se tudi Klek in Hruški vrh nahajata v glavnem grebenu Karavank. To pomeni, da sta tudi ta dva vrhove mejne gore, seveda s sosednjo Avstrijo.

Vrhova sta precej manj znana, kot sosednji Golica in Dovška baba, a zato morda še bolj zanimiva. V prekrasnih razgledih lahko uživamo že precej pod vrhom, a seveda najlepši razgledi so vedno na cilju. Za naš okus ima Klek lepši razgled kot Hruški vrh, a predlagam vam, da obiščete oba.

Več o vzponu iz Planina pod Golico do obeh vrhov pa si preberite tukaj.

24. Smokuški vrh

Za razliko od zadnjih dveh predlogov, pa ob vzponu na Smokuški vrh zagotovo ne boste sami, še posedej veliko “družbe” boste imeli do cerkvice Sv. Petra in do Sankaške koče, kamor je namenjena večina pohodnikov.

Celoten hrib je sicer poraščen z gozdom, a se pohodnikom že med potjo pokažejo izjemni pogledi na Gorenjsko ravnino in okoliške vrhove. Na samem vrhu pa imamo prekrasen pogled na Blejsko jezero, Julijske alpe, Gorenjsko ravnino…

Več o vzponu pa si preberite tukaj.

Zaključek

Pri pisanju tega članka sem imel ob vsakem naslednjem predlogu težavo, saj bi najraje pri vseh vrhovih napisal kako čudoviti so, kako izjemne razglede imajo, kako sem na njih užival… Sicer bi napisal čisto resnico, a verjetno bi bilo malo čudno brati takšen članek.

Neglede na to, v zgornjih 24ih predlogih imate na voljo 24 izjemnih vrhov, ki so posejani po celi Sloveniji in obiskovalcem ponujajo vsak svoj najlepši razgled.

Bom pa vesel, če boste v komentar zapisali kakšni so se vam zdeli vrhovi, ki vam jih predlagam…

Uživajte v dnevu in pojdimo Vnaravo!