Lepo je videti, da se v hribe podaja vse več Slovencev. Prav prijetno sem presenečen, ko me vsake toliko pokliče ali pa mi piše kdo o prijateljev, znancev in me povpraša o idejah za kak vzpon, izlet… Navadno pa je dodana še opazka, pa saj veš, ne pretežko, ampak lepo pa mora biti!
V spodnjih idejah sem vam pripravil 7 super predlogov, ki so si med seboj zelo različni, a vse poti so zelo lahke, tehnično povsem enostavne in tudi fizično precej nezahtevne, pa tudi ne preveč dolge. V kolikor vam nobena od idej ni všeč, še malo polistajte po mojem blogu, ni vrag, da ne boste našli odlične ideje za izlet, ki vam bo pisana na kožo!
V današnjih idejah, pa bomo skočili na najvišji Slovenski vrh izven Alpskega sveta, pa na 3. najvišji vrh Škofjeloško- Cerkljanskega hribovja, skočili bomo tudi na najvišji vrh Polhovgrajskih dolomitov, pa na dve čudoviti planini, povzpeli se bomo tudi nad smučišče Vogel, kjer bomo uživali v neverjetnih razgledih in čudoviti naravi Triglavskega narodnega parka, verjetno najlepši razgledi pa nas bodo čakali na Dleskovcu v Savinjskih alpah.
Lahki hribi so:
Mimogrede, če iščete še več podobnih idej za lahke izlete v visokogorje in sredogorje, vam predlagam, da si preberete bloge z naslovi Lahke planinske poti, Najbolj obiskane gore v Slovneiji, Kam v hribe, Najbolj obiskane gore v Karavankah in Enostavni visokogorski vrhovi s čudovitimi razgledi.
1. Blegoš
Blegoš je eden od najbolj priljubljenih slovenskih vrhov izven alpskega sveta. S svojimi 1562 metri je tudi eden od najvišjih vrhov v tej kategoriji. V Škofjeloško- Cerkljanskem hribovju sta višja samo Ratitovec in Porezen. Leži med dolinama, po katerih tečeta reki Poljanska in Selška Sora. Za vse okoliške prebivalce je Blegoš zagotovo najbolj priljubljena rekreativna destinacija.
Blegoš je odlična točka za vse ljubitelje narave. Za razliko od Ratitovca in Porezna, ki sta vseeno nekoliko težje dostopna, se lahko na Blegoš skoraj da pripeljete z avtom. Malo pretiravam, vendar je koča na Blegošu (odprta od maja do oktobra, izven sezone pa ob lepih koncih tedna in praznikih) le dobrih 150 metrov nižje in do nje res pripelje sorazmerno lepa makadamska cesta.
Proti vrhu Blegoša vodi precej pohodniških poti, ki so zelo dobro obiskane. Veliko pa je tu tudi tekačev in gorskih kolesarjev. Z vrha vodijo proti dolini tudi številne poti, ki so primerne za povsem umirjene kolesarje, ki uživajo v mirni vožnji po gozdnih cestah, kar precej pa je tudi poti, ki zahtevajo malo več znanja v obvladovanju kolesa in kolesarju tudi dvignejo nivo adrenalina v krvi.
Z vrha, ki je poraščen s travo imamo zelo lep razgled praktično na vse najvišje vrhove v Sloveniji. Zelo lepo sta seveda vidna bližnja Porezen in Ratitovec, precej blizu pa so tudi naše Alpe, predvsem pogled proti grebenu južnih Bohinjskih gora je čudovit. Za tem grebenom se dvigajo najvišje gore v Slovenji, na čelu s Triglavom. Nekoliko bolj desno se prav tako zelo lepo vidi veriga Karavank s Stolom in ostalimi bližnjimi dvatisočaki. Še za nekaj stopinj bolj desno pa se zelo lepo vidi tudi na vrhove drugega najvišjega gorstva pri nas.
Blegoš leži na zelo zanimivi poziciji, saj je prvi izmed nekoliko višjih vrhov iz smeri Ljubljane, pa tudi s smeri notranjske. Tako da so z vrha lepo vidni tudi praktično celotni Polhovgrajci, proti Primorski se lepo vidi Nanos, pa Golake, še nekoliko dlje proti Bloškemu koncu pa se proti nebu dviga Snežnik. Torej, če povem na kratko, v kolikor imate radi lepe razglede je Blegoš vrh, ki ga morate obiskati.
Tudi v zimskem času je Blegoš, v koliko imamo srečo in zapade tudi kaj snega, zelo prijazen in priljubljen vrh. Za dostop do vrha, na katerem so tudi vpisna knjiga, žig in razgledna plošča, ne potrebujete posebne zimske opreme, vsaj ne v normalnih, lepih vremenskih razmerah.
Blegoš pa je znan še po eni stvari. Kot po številnih vrhovih v okolici, so tudi po Blegošu posejani bunkerji iz Rupnikove linije. Le-ti so ostanek gradnje zaščitne linije bunkerjev izpred 2. svetovne vojne. Celotna linija pa ni bila nikoli v uporabi.
V poletnih mesecih ob močnem in toplem sončku so strehe bunkerjev priljubljeno sedišče za številne obiskovalce. Pozimi pa lahko v katerem od bunkerjev najdete zavetje pred vetrom, tako da si lažje preoblečete prepotene spodnje sloje svojih oblačil in morda kaj prigriznete in si natočite šalčko čaja.
Kot sem že omenil je poti na Blegoš zelo veliko. Priljubljena izhodišča so na vseh straneh hriba. Le malokdo se vzpona na Blegoš loti iz doline. Verjetno najbolj priljubljeno izhodišče je na Črnem kalu, kjer je na parkirišču praktično vedno kar precej jeklenih konjičkov. Od tu pa do vrha je okoli 90 minut zmerne hoje. Proti vrhu pa se lahko podate po 3 markiranih poteh in še številnih stezicah, ki so sicer bolj ali manj lepo shojene, a brez označb. S tega izhodišča se lahko naredi tudi zelo lepa krožna pot.
Izhodišča markiranih poti:
- Črni kal (46.1724, 14.1243)
- Leskovica (46.1724, 14.1243)
- Martinj vrh (46.1765, 14.1289)
- Laze (46.1513, 14.0753)
- Čabrače (46.1369, 14.1185)
- Tuškov grič (46.1711, 14.0421)
- Volaka (46.1435, 14.1057)
- Zlati log (46.2059, 14.1109)
2. Snežnik
Na našem blogu smo že govorili o poti na najvišji Slovenski vrh izven Alpskega sveta, vendar bomo tokrat Snežnik napadli z najbolj priljubljenega izhodišča iz idilične počitniške vasice Sviščaki.
Kljub temu, da smo tu le nekaj 10 kilometrov od morja pa smo kar precej visoko, saj se Sviščaki dvigajo več, kot 1200 metrov nad morsko gladino. Višini primerno pa je tod okoli tudi vreme. Predvsem pozimi se lahko z Ilirske Bistrice, kjer je lahko prijetnih 10°C z avtom v nekaj 10 minutah povzpnete v pravo zimsko pravljico. Sviščaki me v zimskih mesecih močno spominjajo na Pokljuko, ali pa kakšno drugo izmed Gorenjskih planot, saj je ob dobrih zimah tu lahko tudi po več, kot meter snega. Zato so Sviščaki zelo priljubljena točka za številne ljubitelje zimskih radosti…
Pot na Snežnik s Sviščakov je zelo lepo označena in tudi dobro uhojena. Na poti do vrha bomo sicer premagali le okoli 600 višinskih metrov, vendar je pot sorazmerno položna in zato tudi dolga skoraj 10 kilometrov. Le zadnjih 15, morda 20 minut se nam pot postavi nekoliko bolj po konci, vendar je to še vedno lepa in enostavna steza.
Praktično na samem vrhu Snežnika je postavljena planinska koča na Snežniku, ki jo ob vzponu s Sviščakov zagledamo praktično takoj, ko prvič ugledamo tudi vrh Snežnika. Koča je odprta v poletni sezoni, izven nje, pa ob lepih koncih tedna, ter praznikih.
Vrh Snežnika je 4 metre nižje od 1800 metrov in s to višino je za več, kot 100 metrov višji od drugega najvišjega vrha izven Alpskega sveta. Zaradi lege, ki jo ima Snežnik je razgled z njegovega vrha zelo drugačen, kot z vrhov v bližini, ali pa na Gorenjskem. Z njega boste v lepem in čistem ozračju videli praktično vse glavne vrhove v Slovenskih Alpah, vidi pa se lahko tudi do italijanskih Dolomitov, na drugi strani pa naj bi se videlo celo do Bosne. Najbrž najlepši pogled s Snežnika pa je na Kvarnerski zaliv in otoke v njem.
Snežnik pa ni poseben samo zaradi svoje lege, višine in klime, ki jo ima. Poseben je tudi zaradi svojega rastja. Snežniški gozd je največji neprekinjeni gozd v Sloveniji. Po večini je to bukov gozd, ki je tudi pod Unescovo zaščito. Poleg rastja pa je Snežniški gozd zanimiv tudi zaradi živali. Z malo sreče boste lahko srečali tudi medveda, ali pa vsaj videli njegove sledi…
Več o Snežniku in meni ljubšem vzponu na ta vrh ča si lahko preberete v članku z naslovom Kako na Snežnik.
Izhodišče Sviščaki: (45.5741, 14.3990)
3. Planina pri jezeru
Če smo do sedaj obdelali dva izjemno priljubljena Slovenska vrhova, pa se bomo za naslednji dve destinaciji podali na planine. Torej, ne bomo obiskali vrhov, ampak čudovite travnate planine pod samimi vrhovi.
Prva izmed obeh planin je Planina pri jezeru, verjetno je to planina, ki je izmed vseh planin v Julijskih Alpah najbolj obiskana. Točnega podatka prav zares ne vem, vendar glede na količino ljudi, ki vsak dan obiščejo to čudovito planino, ta trditev ne more biti daleč od resnice.
Planina pri jezeru se nahaja v osrčju Fužinskih planin. Leži na višini nekaj več, kot 1400 metrov in je zelo »prometno« križišče poti po Fužinskih planinah. S Planine pri jezeru namreč vodijo poti kar na 5 različnih planin, planino Laz, planino Dedno polje, planino Viševnik, planino Vogar in planino Blato.
Najbolj priljubljeno izhodišče za obisk Planine pri jezeru je planina Blato, od koder nas do tja pelje lepo označena in precej široka gozda pot. Le-ta je prevozna tudi s terenskim vozilom in jo uporabljajo, kot oskrbovalno pot za višje ležeče planine. Od izhodišča pa do našega cilja, torej Planine pri jezeru povprečen pohodnik potrebuje okoli 60 minut hoje. Pot je sicer lepa in široka, a polna večjih in manjših kamnov. Zato je dobro, v kolikor ste obuti v primerne planinske čevlje.
Planina pri Jezeru se nahaja še znotraj gozdne meje, tako da jo obdaja lep gozd, ki pa nam preprečuje, da bi ob obisku planine uživali v daljših razgledih. A je planina že sama po sebi tako lepa, da kakšnih dodatnih razgledov niti ne pogrešamo. V poletnih mesecih se na planini pasejo krave, kar daje tej in tudi ostalim planinam tod okoli še dodatno lepoto in življenje.
Na planini stoji tudi precej velika planinska koča, ki obratuje v podaljšani poletni sezoni in tudi v nekaterih lepih vikendih izven nje. V koči je 79 ležišč, koča pa ima tudi umivalnico z mrzlo vodo. V mesecih izven sezone, ko je koča zaprta pa lahko pohodniki uporabljajo zimsko sobo, v kateri je prostora za 9 ljudi. Na planini je poleg omenjene planinske koče še nekaj pastirskih stanov, ki dajo planini skoraj pravljično kuliso.
Planina pri jezeru je izjemno priljubljena pohodniška točka za vse tiste, ki imate majhne otroke, ali pa še niste fizično pripravljeni za večurne hoje po hribih. Obisk Planine pri jezeru si lahko popestrite s krožno potjo. Ob tem boste obiskali še planino Laz in se preko nje vrnili na vaše izhodišče na planini Blato.
Ena od redkih stvari, ki me moti pri obisku Fužinskih planin in ostalih vrhov, za katere lahko uporabite to isto izhodišče, pa je cena parkiranja. Za enodnevni prehod zapornice, ki se nahaja na koncu Stare Fužine in katero morate prečkati, v kolikor želite priti do planine Blato, boste odšteli 13€. A kljub temu je v poletnih mesecih parkirišče na planini Blato premajhno za vse hribov željne planince.
Izhodišče planina Blato: (46.3126, 13.8500)
4. Zelenica
Nekdaj zelo znano smučarko središče Zelenica že nekaj let žal ne obratuje. Še vedno pa je sedlo v osrčju Karavank izjemno priljubljeno tako pri pohodnikih, kot kolesarjih, turnih smučarjih in nasploh pri ljudeh, ki radi uživajo v neokrnjeni naravi in njenem miru.
Na Zelenici se zaključita dve alpski dolini, prva se do sedla vzpenja iz Žirovnice, druga pa iz našega nekdaj najbolj čevljarskega mesta, Tržiča. Podobno, kot Planina pri jezeru, tudi Zelenica ni vrh, ampak je sedlo, oz. planina, ki je skrita pod najvišjimi vrhovi Karavank. Kljub temu, da zelenico obdajajo strme stene Begunjščice, Vrtače in Srednjega vrha, pa se lahko vseeno nekoliko bolj naužijemo lepih razgledov, kot na Planini pri jezeru.
Smučišče na Zelenici je imelo oz. še ima 5 naprav, 2 sedežnici in 3 vlečnice, vendar naprave že nekaj let ne obratujejo več. Planinska koča, ki je bila nekdaj sredi priljubljenega smučišča, je danes odprta ob koncih tedna in med prazniki. Koča leži na višini 1536 metrov nad morjem. Izpred koče je razgled omejen bolj ali manj navzgor. V kolikor pa se le malo sprehodimo, pa imamo možnost občudovati pogled proti grebenu Košute in po dolini na Tržiško stran. Nekaj minut sprehoda v drugo stran pa nas pripelje na planino Smokuč, kjer je še ena planinska koča, in sicer koča pri izviru Završnice. Izpred koče je lep razgled po dolini navzdol in proti nasproti ležečim Julijskim Alpam.
Koča pri izviru Završnice leži okoli 100 metrov nižje, kot tista na Zelenici. V neposredni bližini koče je izvir potoka, ki se nekaj kilometrov nižje izliva v Savo Dolinko. Pot med Zelenico in Smokuško planino je lepa in enostavna. To celotno področje je zelo primerno za uživanje v prijetnih družinskih sprehodih. Pozimi je tu lahko najti prostor za zimske radosti na snegu, poleti pa je to idealen kraj za umik pred vročino, ki vlada v nižini.
Na Zelenico se je možno povzpeti z obeh smeri, vendar je izhodišče pri mejnem prehodu na Ljubelju bolj priljubljeno, kot izhodišče pri Tinčkovi koči v dolini Završnice. Predvsem dostop do parkirišča na Ljubelju je precej bolj prijazen, kot tisti do Tinčkove koče. Iz obeh izhodišč boste do koče na Zelenici potrebovali okoli 80 minut zmerne hoje. Med potjo pa boste morali premagati okoli 500 višinskih metrov.
Obe izhodišči sta tudi najbolj priljubljeni za vse pohodnike, ki si za cilj vzamejo Vrtačo (več o vzponu na ta vrh si preberi tukaj), pa tudi vzpon na Begunjščico je možen z obeh omenjenih izhodišč (več o tem si preberite v tem članku)
Izhodišči za obisk Zelenice:
- Ljubelj (46.4324, 14.2602)
- Tinčkova koča (46.4228, 14.1991)
5. Šija
S planin pa se bomo zdaj preselili na eno od turistično najbolj obiskanih gora v okolici Bohinja, morda celo v Sloveniji. Šija je namreč 1880 metrov visok vrh v grebenu južnih bohinjskih gora. Nahaja se nad smučiščem Vogel in večino ljudi, ki obišče ta vrh se do pod vrha pripelje s pomočjo nihalke in sedežnice. Tako da je pri mnogih hoje le za nekaj 10 minut.
Gondola na Vogel je skozi celotno leto zelo obiskana in mnogi turisti visokogorje izkusijo zgolj zaradi nje. Gondola na Vogel je odlična rešitev za vse tiste, ki imate majhne otroke, pa bi radi obiskali Slovensko smučišče z verjetno najlepšimi razgledi. Ko ste enkrat na smučišču so poti po njem sorazmerno položne in možnosti za krajše in tudi daljše sprehode je zares veliko.
Seveda je mogoče obisk Šije skombinirati tudi tako, da se iz doline do vrha podate na žgance, torej s pomočjo svojih nog, v dolino pa se spustite s pomočjo nihalke. Različnih možnosti je kar precej.
V kolikor se boste odločili za vzpon na Šijo brez pomoči žičničarjev, vam svetujem, da se vzpnete po poti z Ribčevega laza, proti Rodici in se na Šijo usmerite, ko dosežete vrh grebena (več o tem izletu si preberi tukaj). Pot po Žagarjevemu grabnu navzgor, ali pa tudi navzdol vam odsvetujem, sploh v kolikor redko hodite v hribe. Saj je pot za moje pojme zelo dolgočasna in za pohodnika neprijazna.
Glede na to, da je Vogel zelo obiskan skozi celotno leto, je temu primerna tudi infrastruktura na samem smučišču. Brez težav boste dobili kaj za pod zob, v kolikor ste ljubitelj mlečnih izdelkov, tudi domač sir, skuta, ali kislo mleko niso prav daleč…
Če se vrnemo na vrh Šije, dostop na vrh je neglede na to, ali se boste proti vrhu podali z doline, ali pa s smučišča, tehnično zelo enostaven. Tako da je to zares gora, ki je primerna praktično za vsakogar. Razgled s Šije je fantastičen. Že v uvodu sem napisal, da je Vogel za moje pojme Slovensko smučišče z najlepšimi razgledi, z vrha Šije pa so razgledi še lepši. Z vrha imamo pred sabo celotno skupino gora okoli Triglava, lepo je viden južni Bohinjski greben, pa vrhovi na Primorski strani, pa Cerkljanski in Škofjeloški vrhovi, Karavanke, Kamniško- Savinjske Alpe…
Predvsem če še niste navdušeni obiskovalci gora, je Šija zares lepa točka za vse tiste, ki želite obiskati goro za katero ne potrebujete zelo veliko kondicije in posebne opreme (priporočljiva je sicer pohodniška obutev). Gora je tudi odlična točka za družinske izlete in navajanje vaših najmlajših na gorsko okolje in morebitne prihajajoče izlete v visokogorje.
Izhodišči za obisk Šije in smučišča Vogel:
- Spodnja postaja gondole Vogel: (46.2759, 13.8362)
- Ribčev laz (peš pot): (46.2761, 13.8861)
6. Tošč
Navadno so najvišji vrhovi v določenem hribovju tudi najbolj obiskani. Tako je s Triglavom, pa Stolom, Grintavcem, Ratitovcem, Snežnikom… Vsi ti vrhovi imajo nekaj več, kot ostali v gorovju ali hribovju v katerem se nahajajo. Pri Polhovgrajskem hribovju pa po mojem mnenju ni povsem tako. Tošč je sicer najvišji vrh tega hribovja, ki obdaja Ljubljansko kotlino, vendar pa še zdaleč ni tako priljubljen in poznan, kot njegova bližnja soseda Grmada.
Ne vem točno, ali je to samo zato, ker je Grmada toliko bolj razgleden vrh, ali pa je to posledica tega, da Tošč v »originalu« ni bil najvišja točka Polgovgrajskega hribovja. To je bila v preteklosti namreč Pasja ravan, ki pa so jo v času naše nekdanje skupne države za svoje namene uporabljali vojaki, oz. JNA. In ker so se v tedanji vojaški generali odločili, da bo bolje, da je Pasja ravan raven vrh, so jo znižali za 9 metrov in posledica tega znižanja je, da je Tošč s svojimi 1021 metri sedaj za 1 meter višji, kot prej najvišji vrh.
Neglede na vse, je Tošč vrh, ki ga je vredno obiskati. Kljub temu, da je poraščen z drevesi se nam na vrhu odpre lep pogled proti zahodu, kjer vidimo nekaj najvišjih vrhov v sosednem Škofjeloško- Cerkljanskem hribovju, ter še nekaj vrhov v Polhovgrajcih. Alpe in ostale vrhove pa je potrebno opazovati mimo drevesnih debel in njihovih krošenj.
Poti na Tošč je kar precej, verjetno najbolj priljubljeni pa sta tisti iz Polhovega Gradca, skozi Mačkov graben in iz Topola. Obe tudi sta dolgi dobri dve uri in sta dobro uhojeni in lepo označeni. Obe poti sta precej razgibani in tehnično nezahtevna. V kolikor se boste odločili za vzpon iz Polhovega Gradca, vas bo pot vodila tudi mimo turistične kmetije Gonte, ki je odprta ob koncih tedna.
Pot si lahko popestrite tudi tako, da obiščete še Grmado in se v dolino vračate mimo gostilne pri Mehačku. Od gostilne pa do izhodišča imate še slabo uro prijetnega spusta. Je pa v tej gostilni vsako leto od nočnem vzponu na Grmado (sobota najbližje prvi polni luni v letu) zelo veselo, saj se ob dobri glasbi in prešernem vzdušju ljudje veselijo in zabavajo dolgo v noč.
Izhodišči za obisk Tošča:
- Topol: (46.0911, 14.369)
- Polhov Gradec: (46.0759, 14.313)
Dleskovec
Dleskovec je precej nepoznan vrh na robu Kamniško – Savinjskih alp. Pravzaprav to ni le vrh, ampak čudovita planota, katere najvišji vrh je 1965 metrov visoki Dleskovec.
Dleskovec obiskovalcu ponuja enega izmed skirith in kar malce zapostavljenih biserov v našem visokogorju. Malce izven poti, ki vam jo ponujam v blogu, boste lahko uživali tudi v edinem visokogorskem jezeru v KSA.
Več podrobnosti o obisku tega dela Savinjskih alp pa lahko izveste v članku, ki je namenjen Dleskovcu.
Izhodišči za Dleskovec:
- Planina Podvežak: 46.332, 14.6721
- Planina Ravne: 46.3493, 14.6997
Zakjuček
To je bilo 7 precej različnih idej za preživljanje prostega časa v hribih. Vse predlagane destinacije so zelo primerne tudi oz. predvsem za družinske izlete, pa tudi za tiste, ki šele prihajate v primerno kondicijo za obiskovanje nekoliko bolj zahtevnih vrhov. Upam, da boste izkoristili lepe dneve, ki zagotovo prihajajo in se boste napotili na katerega izmed predlaganih ciljev.
Želim vam varen korak in pojdite Vnaravo!