Log pod Mangartom – izleti in znamenitosti

Log pod Mangartom je ena od najbolj idiličnih vasic v naših Alpah. Večina obiskovalcev Bovca, ki se v ta turistični biser podajamo iz notranjosti Slovenije, se do Bovca najhitreje pripeljemo prek prelaza Predel in seveda vasice Log pod Mangartom. Kakšna škoda za obiskovalce teh koncev, da je vasica za večino le točka na poti proti Bovcu, saj Log pod Mangarom skriva številne izjemne znamenitosti, ki vsakega turista navdušijo.

Na poti iz Predela do Loga pod Mangartom si bomo pogledali slapove pod Predelom, pa slapove, ki se skrivajo pod viaduktom Predel, zapeljali se bomo po najbolj sprektakularni cesti v Sloveniji, ki nas bo pripeljala nad 2000 metrov. Sprehodili se bomo v eno najbolj mogočnih sten v Sloveniji, ki ji pravimo tudi stena stoterih slapov, ustavili se bomo še pri pokopališču iz 1. Svetovne vojne, ter Štolnu, skočili pa bomo tudi na ogled še 2. slapov in bazenčka. Pred prečkanjem Koritnice, se bomo ustavili, pogledali Mala korita in se podali v dolino Možnice, ki skriva številne naravne lepote.

Znamenitosti Loga pod Mangartom:

1. Predelski slapovi
2. Mangartsko sedlo
3. Slap Zaročenca
4. Poševni slap
5. Dolina Loške Koritnice
6. Slapovi Fratarice
7. Soteska in slapovi Kaludrice
8. Kostnica iz 1. Svetovne vojne
9. Štoln
10. Slapova Gorejca in bazenček pod slapom
11. Slapovi v Prešnikovem grabnu
12. Mala korita Koritnice
13. Dolina Možnica, korita in slapovi Nemčlje

Vseh 6 predlogov, ki vam jih podajam v članku bo morda preveč za ogled v enem dnevu, predlagam pa vam, da si izberete 3 ali 4 znamenitosti in si za njih vzamete čas in jih dodobra raziščete. Predvsem to velja za Fratarico in Možnico.

Mimogrede, če iščete ideje za podobne izlete v okolici Soče, vam predlagam, da si preberete še članke Bovec znamenitosti, Kam v Kobaridu in Kam v Bovcu, Znamenitosti Trente in Tolmina, Mangart ter Naravne znamenitosti Baške grape. V vseh teh člankih imate dovolj predlogov za nekaj dopustov na severnem Primorskem. Povabim pa vas še na Krnsko jezero, ki je ena najbolj priljubljenih točk v naših gorah.

1. Predelski slapovi

• Čas hoje: 20 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: viadukt Predel (46.423, 13.593)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da

Izleti v Bovcu in okolici so sorazmerno lepo označeni, a pri nekaterih se človek kaj hitro zgubi, oz. ne najde poti do cilja. A pri današnjih predlogim mislim, da ne boste imeli večjih težav. Za naš prvi “etapni” cilj se bomo med potjo do Bovca ustavili pri čudovitem viaduktu Predel, ki leži na križišču, kjer se od glavne ceste odcepi cesta proti našemu naslednjemu cilju na Mangartskem sedlu.

Pri viaduktu je urejenih nekaj parkirnih mest in tudi če so le-ta zasedena, boste z nekaj iznajdljivosti lahko svoje vozilo pustili na primernem mestu. Svetujem vam, da se najprej sprehodite prek 128 metrov dolgega in 10 metrov širokega lepotca. Viadukt, ki je bil za promet odprt leta 2010 je eden najbolj veličastnih novejših mostov v Sloveniji. Premošča grapo Mangartskega hudournika, ki se malce pod mostom združi s potokom Predelnica, ta pa se v Logu pod Mangartom izliva v Koritnico.

Ko se boste naužili izjemnih pogledov z mostu, se odpravite nekaj metrov nad most, kjer nas bo tabla usmerila pod cesto, na lepo uhojeno in sorazmerno široko gozdno pot, ki nas bo v okoli 10ih minutah zložnega spusta pripeljala do potoka Predelnica.

Nekaj metrov prej bomo stopili na pot Julijane traila, ki se tu od Predela spušča proti Logu pod Mangartom (oz. vzpenja proti Predelu, odvisno v katero smer ste namenjeni). Nekaj metrov naprej nas nova tabla usmeri proti potočku, na ogled 4ih manjših slapov, ki si sledijo en za drugim in imajo vsi po vrsti izjemno lepe tolmune, v katerih se lahko vsi ohladitve željni tudi namočite.

Sicer sta spodnja slapiča precej težko dostopna v civilni opravi, zato vam priporočam, da ostanete zgolj pri ogledu zgornjih dveh, ali pa se obrnite na Aktivni Planet, njihovi fantje vas lahko v opremi za soteskanje popeljejo prek celotne soteske.

Prav zanimivo je, kako ima voda tu drugačen odtenek barve, kot v sosednjih dolinah. Voda tu “potegne” malce bolj na rumenkasto, predvidevam, da zaradi kamenin po katerih se pretaka.

Ko boste imeli dovolj 4-ih majhnih slapičev, pa vam predlagam, da se po strugi sprehoditete navzgor do naslednjega smerokaza, ki vas bo usmeril proti malce bolj “zaresnemu” slapu Predel. V poletnih mesecih slap ni nevem kako vodnat, a glede na to, da v Bovcu in okolici precej pogosto dežuje, boste imeli morda srečo, da ga boste obiskali po deževni noči in bo slap prava paša za oči.

Slap je namreč visok okoli 50 metrov in je kombinacija drsečega in padajočega slapu. Večino od 50ih metrov slap namreč drsi po navpični steni, na 2 mestih pa voda tudi prosto pada za nekaj metrov. V kolikor ste ljubitelj fotografije, potem vam svetujem, da slap obiščete v dopoldanskih, ali pa v pozno popoldanskih urah. Okoli 14. ure je sonce namreč ravno nad slapom in vsi vemo, da fotografiranje proti soncu ni najboljša ideja.

2. Mangartsko sedlo

V kolikor na Mangartskem sedlu še niste bili, vam zares toplo priporočam, da si vzamete čas in se zapeljete do te najvišje ležeče ceste v Sloveniji. Cesta vas pripelje do nadmorske višine 2055 metrov, kar je kar 450 metrov višje, kot na prelazu Vršič.

Poleg tega pa je to ena najbolj neverjetnih cest, po katerih se lahko sploh peljete. Čudoviti razgledi, osupljiva pokrajina, občudovanja vredni predori in nasploh se človek samo čudi, kako so uspeli zgraditi tako čudovito cesto…

Več o cesti na Mangartsko sedlo si preberite v članku z naslovom Kam v Bovcu, kjer je vse skupaj malce bolj podrobno opisano.

3. Slap Zaročenca

• Čas hoje: 20 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče malo nad vasjo Strmec (46.4201, 13.6028)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da

Od Predelskega viadukta se bomo spustili le nekaj 100 metrov nižje, ko nas bo tabla ob cesti povabila na ogled slapu Zaročenca. Ob cesti je parkirni prostor za nekaj vozil. Podobno, kot Predelski slap, je tudi slap Zaročenca delo istega potoka, le da se bomo tokrat sprehodili nekaj 100 metrov nižje po strugi.

Tudi o obisku tega slapu sem na straneh bloga že pisal in sicer v istem članku, kot sem opisoval Mangartsko sedlo. Za bolj podroben opis slapu in poti do njega kliknite TUKAJ.

4. Poševni slap

• Čas hoje: 45 – 60 minut
• Zahtevnost poti: zahtevna
• Izhodišče: parkirišče v Logu pod Mangartom (46.4072, 13.6043)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Pogojno

Težko je sicer reči ali je en slap lepši od drugega, saj imajo vsake oči svojega malarja, a če ne drugega je Poševni slap zelo poseben slap. Že samo ime nam da vedeti da je slap verjetno poševen in prav zares tudi je tak.

Podobno, kot slapovi, ki sem jih opisal zgoraj, je tudi Poševni slap skrit v soteski Predelnice, le da je ta slap lociran precej nižje, kot prej opisani. Izhodišče za slap bo kar vasica Loga pod Mangartom, kjer ne bo težko najti parkirnega mesta. Od parkirišča v bližini mostu se bomo pod mostom prehodili po desnem (gledano v smeri toka) bregu Predelnice navzgor.

Kmalu bomo prišli do enega od objektov, ki so jih postavili po smrtonosnem plazu, ki je po soteski Predelnice pridivjal v vas in odnesel nekaj hiš in tudi življenj… V sami soteski sledov plazu ni opaziti, vsaj jaz jih nisem.

Sprehodimo se mimo objekta in pot nadaljujemo navzgor po soteski. Ker je to brezpotje in sem zaide le malo ljudi, imate to srečo, da si lahko sami izberete prek katerih kamnov boste skakali, po katerem bregu potoka boste hodili… No ja, na nekaterih mestih vam to pove soteska sama, saj se le-ta kmalu precej zoži in na mestu ali dveh je potrebno malce poplezati prek skal, a nič resnega.

Do slapu je pribljižno 45 minut hoje, kakšnih 10 minut pred slapom, pa bo potrebno zmočiti noge, vsaj jaz sem jih mogel. Soteska se namreč tako zoža in skale v steni so enostavno preveč strme in spolzke, da bi se splačalo hecati, tako da je lažje kar po vodi…

Kmalu za tem ovinkom že zagledamo spodnji del okoli 20 metrov visokega Poševnega slapa. Pod slapom, ki ima zares zanimivo obliko je lep tolmunček, kjer se je moč okopati v Predelnici, ki ima zelo prijetno temperaturo, vsaj v primerjavi z ostalimi potoki in rekami v okolici.

5. Dolina Loške Koritnice

• Čas hoje: odvisno do kje se boste sprehodili, a do slapu je okoli 2 uri in 30 min vzpona
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: Loška Koritnica (46.4146, 13.6295)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da

Loška Koritnica je prcej samotna dolina, ki se zajeda globoko, vse do italijanske meje in med sabo deli dve mogočni gori, na levi strani se nad dolino dviguje 3. najvišja gora Slovenije (Mangart), desno pa stoji kralj slovenskih gora, 5. najvišja gora Slovenije (Jalovec)(ta vrstni red velja, če Malega Triglava ne štejemo kot gore, ampak le kot samostojni vrh).

Po dolini je sicer speljanih kar nekaj pohodniških poti, ki nas večinoma vabijo proti vasici Strmec in višje proti Mangartskemu viaduktu (možnost krožne poti nazaj do Loga pod Mangartom), a če vam povem po pravici, iz Loške Koritnice še nisem šel proti Srmecu, tako da o tem ne bom pisal. Sem pa precej dobro spoznal poti v Loški Koritnici, ki peljejo proti koncu doline in na Jalovec.

V času med obema sevetovnima vojnama je Slovenija izgubila 1/3 svojega ozmelja in celotno Primorsko je takrat zasedala kraljevina Italija. V tem času so italijani zgradili številne vojaške poti (mulatjere) po naših gorah, ki jih je moč občudovati in tudi uporabljati še danes. In podobno je bilo tudi v Loški Koritnici.

Prvi del poti v Loško Koritnico (od izhodišča) opravimo po makadamski cesti, ki nas ves čas pelje v bližini zelo živahne in glasne Koritnice. Po okoli 45ih minutah pa pridemo do dveh hišk, kjer imajo poleti na paši tudi ovce, tu se lahko odločite in se začnete vzpenjait v lev breg doline proti vasici Strmec, a mi bomo pot nadaljevali po vse slabši cesti, ki se kmalu spremeni v mulatjero.

Le-ta nas nato v klasičnem zmernem vzponu v serpentinah skozi čudovit gozd popelje do prve jase, ob koncu katere se v desno odcepi pot proti Jalovcu mimo zavetišča pod Špičkom, a mi se držimo naše poti in ob močnem šumenju potočka nadaljujemoproti naslednji planini, kjer stoji nekdanja planinska koča s katero naj bi upravljali čehi, danes ta koča služi lovcem za njihove dejavnosti…

Malce pod kočo nas pot pripelje do korita, kjer si lahko dotočite vodne zaloge, pridemo pa povsem blizu živahni strugi potočka, ki se divje spučka proti strugi Koritnice. S planine, kjer stoji omenjena lovska koča imamo čudovite poglede proti mogočni Loški steni, uživamo pa lahko tudi v pogledu na Jalovec in vrtoglavim pečinam, ki se dvigajo 2645 metrov visoko.

Prek planine se mulatjera malce izgubi, a vseeno je potka lepo vidna in še vedno markirana. Po koncu planine mulatjere spet postane lepše vidna in sledimo ji še slabe pol urce, ko nas pot ponovno pripelje iz gozda, v neposredno bližino čudovitega potoka, ki se po strmi grapi v več slapovih spoušča do prodnatih tal, kjer v nekaj metrih ponikne med skale in kamenje.

Od tu lahko tisti bolj zagreti hribolazci pot nadaljujete vse do konca doline, do sedla na katerem stoji italjanski bivak in kjer naj bi imeli italijani v času Rapalske meje svojo čuvajnico. Lahko pa se vzpnete tudi do Kotovega sedla in proti Jalovcu, ali pa se držite bolj levo in sledite poti proti Mangartu. So pa vse omenjene poti zelo zahtevne in še precej dolge in naporne, tako da bomo naše spozavanje Loške Koritnice zaključili pod slapom.

Sicer pa boste nekaj utrinkov doline videli v videu, kjer sem se iz Loške Koritnice vzpel na Jalovec, video je v 2. delih.

6. Slapovi Fratarice

• Čas hoje: odvisno do kje se boste sprehodili, a poti je za okoli 3 ure
• Zahtevnost poti: lahka (višje v soteski tudi zelo zahtevna)
• Izhodišče: Log pod Mangartom (46.408, 13.6048)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da (višje v soteski ni primerno)

Fratarica je potok, ki se v spodnjem delu vasi Log pod Mangartom izliva v Koritnico. Glavni tok Fratarice s svojimi pritoki na poti od izvirov visoko v mogočni Loški steni tvori številne slapove, ki so prava paša za oči. Najbolj znan med njimi je verjetno 48 metrski slap Parabola, pod katerim se začenja tudi zelo priljubljena trasa za soteskanje po slapovih Fratarice. V kolikor pa ste adrenalinski odvisnik, pa vas lahko Aktivni Planet popelje na nepozabno soteskanje po Fratarici, kjer se boste lahko spustili tudi prek 48 metrov visokega lepotca in seveda tudi prek številnih drugih slapov v soteski! Noro doživetje, ki lahko traja tudi do 4 ure! 😀

Izhodišče za ogled te izjemne soteske je parkirišče v vasi Log pod Mangartom ob mostu, ki prečka potok Predelnica. Od tam pa nas table usmerijo ob strugo Koritnice, ki jo bomo čez okoli 100 metrov prečkali in se usmerili proti mogočni soteski Fratarice, ki jo je moč videti že s parkirišča (zgornji del soteske).

V soteski boste zaman iskali markacije, saj ob Fratarici ni speljana nobena uradna planinska pot, a so kljub temu poti zelo dobro uhojene. V kolikor se boste držali glavne poti, ki vodi navzgor po soteski in se ne boste spuščali ob strugo, potem bo pot enostavna, a žal boste zamudili marsikatero čudovito stvaritev narave.

V kolikor Fratarico obiskujete v krogu družine, potem vam svetujem, da se držite glavne poti, ki je tehnično enostavna in zelo dobro uhojena, če pa ste domači na zahtevnejših planinskih poteh, pa vam tudi poti, ki vodijo do struge ne bodo povzročale težav.

Če boste ostali na glavni poti, boste videli nekaj slapov v spodnjem delu soteske, sprehodili se boste mimo lepega razgledišča na čudovito Parabolo, vzpon pa boste zaključili pod mogočnim slapiščem, kjer se soteska razdeli v več krakov. Glavni krak se nadaljuje v desno, vendar je pogosto soteska še pozno v poletje polna snega in zaradi tega težko prehodna in tudi nevarna. Skriva pa potok v svojem zgornjem toku še kar nekaj izjemnih slapov…

Do slapu, ki ga vidimo levo od glavnega kraka soteske, kakšnih 150 metrov višje, sicer ne vodi nobena pot, tako da če se boste odločili za vzpon bodite zelo previdni in dobro si zapomnite, kje ste se vzpenjali, tako da bo tudi spust varen in se ne boste zaplazali v ruševje ali nad kakšno od strmih sten. Za trud boste nagrajeni s čudovitim razgledom na Log pod Mangartom. Vzpon pa je po mojem mnenju kar precej zahteven in primeren le za tiste, ki ste spretni v gorah in domači tudi v stenah.

Ob spustu po soteski proti izhodišču sem se sam usmeril levo na eno od dobro uhojenih poti (uporabljajo jo soteskarji za dostop do izhodišča pod Parabolo), ki vodijo do struge in jo tudi prečkajo. Pot nas potem pelje mimo nekaj manjših a izjemno lepih slapov nad Parabolo. V kolikor se želite spustiti pod 48 metrski slap, se držite shojene potke in verjamem, da vam za odločitev ne bo žal, saj je pogled od spodaj na Parabolo fantastičen.

V kolikor niste prav sigurni v svoj korak, vam to pot odsvetujem, pa ne zato, ker bi bila zahtevna, ampak zato, ker se boste za nadaljevanje spusta morali ponovno vzpeti po isti poti na desno stran struge in od tam nadaljevati pot proti avtu. Tisti, ki pa ste malce bolj domači v skalah, pa se boste lahko le v nekaj minutah vzpeli do razgledišča, kjer smo ob vzponu že občudovali Parabolo. Pot je sicer vidna, a za nekatere zna biti zahtevna… Odločitev je vaša.

Fratarica je po mojem mnenju ena najbolj spektakularnih sotesk s slapovi v Sloveniji. Toliko slapov v tako kraktem času ne boste videli nikjer drugje. Sprehodite se v to čudovito sotesko in se prepričajte sami, tudi če ste zelo previdni, boste lahko uživali v lepotah Loške stene.

7. Soteska in slapovi Kaludrice

• Čas krožne poti: cca 75 minut
• Zahtevnost poti: lahko brezpotje
• Izhodišče: parkirišče v Logu pod Mangartom (46.4072, 13.6043)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da

Potok Kaludrica je še eden od številnih potokov, ki pritečejo v dolino Koritnice iz mogočne Loške stene. Med spustom proti dnu doline potok tvori nekaj slapov, ki so sorazmerno lahko dostopni, edina težava je, ker do njih ne vodi urejena pot, a če imate vsaj malo raziskovalne žilice, potem vas to ne bo zaustavilo.

Sam sem za izhodišče izbral parkirišče v Logu pod Mangartom, ter sem ogled opravil v lepi krožni poti. V kolikor se boste odločili za enako pot, kot sem jo opravil sam, potem se boste morali sprehoditi po dolini Koritnice navzgor. Po slabem kilometru sledenja makadamski cesti se bomo sprehodili mimo hidroelektrarne, kakšnih 400 metrov višje, pa bomo zapustili cesto.

Lesen most, ki vodi preko Koritnice je znak, da zapustimo cesto in se mimo hiške, rahlo desno sprehodimo preko travnika, proti naslednjim hišam. Hiše le obidemo in se nato po travniku usmerimo navzgor in rahlo desno, v smer koder travnik najgloblje sega v gozd.

Orientacija po gozdu je nato malce težja, saj je potka slabo shojena in občasno se zgubi, a nič zato saj če se boste držali desne, boste kmalu prišli do soteske, le tej pa sledite navzgor in slej ko prej boste prišli do slapov.

Ob mojem obisku je bil največji izmed slapov suh, slap tik pod njim pa je imel nekaj vode. Predvidevam, da je podobno prek celega poletja, še predvsem, če zima ni bila prav radodarna s snegom.

Slap Kaluder mora biti sicer zelo lep, ko je dosti vode. Stena slapu je visoka dobrih 10 metrov, morda celo 15.

Za sestop po krožni poti se vzpnemo nad slap, ter prečkamo strugo, po le nekaj 10 metrih bomo prišli na lepo vlako, ki nas pripelje v Log pod Mangart…

8. Kostnica iz 1. Svetovne vojne

• Čas hoje: 2 minuti
• Izhodišče: parkirišče pri Štolnu (46.4047, 13.5967)
• Primerno za psa: Da

Naslednje tri znamenitosti Loga pod Mangartom so sozarmerno blizu skopaj in jih je najboljše obiskati z istega izhodišča, to pa je parkirišče pri gasilskem domu, oz. tik ob Štolnu – rudniškemu rovu, ki povezuje Log pod Mangartom z Rabljem.

Kostnica, ki je zadnje počivališče več kot 800 vojakom avstro – ogrskim vojakom, ki so se vojskovali predvsem na pobočjih Rombona, je le nekaj 10 metrov oddaljena od gasilskega doma. Svojo današnjo podobo je dobila leta 1998, ko je občina Bovec v sodelovanju z avstrijskim društvom “črni križ” postavila spominske plošče, kip vojakov, ki predstavljata avstrijskega in boksanskega vojaka, ki imata svoj pogled usmerjen proti vrhu gore, kjer so se bitke odvijale.

9. Štoln

Izhodišče: parkirišče pri Štolnu (46.4047, 13.5967)

Verjetno, da si prav vsi ljudje, ki parkirajo svoje vozilo pri Štolnu najprej ogledajo prav to znamenitost Loga pod Mangartom. V času pred 1. Svetovno vojno, ko je celotno slovensko ozemlje spadalo pod Avstro-Ogrsko monarhijo je bila dolina pod Rabeljskim jezerom pomembno najdišče rude.

Za odvodnavanje vode iz rudnika so izkopali rov do Loga pod Mangartom, ki je dolg 4844 metrov in še danes služi za odvodnavanje vode iz rovov nekdanjega rudnika. Potok Roja, ki priteče iz rudnika je bil v času delovanja rudnika (do leta 1991) poln težkih kovin in je močno onesnaževal tudi roko Koritnico, ter posledično tudi Sočo in celotno Posočje.

V času 1. Svetovne vojne so v rudniško cev položili tračnice ozkotirne železnice, ki je nato služila za prevoz vojakov in materiala z in na Soško fronto. Po predvidevanjih naj bi v časo Soške fronte skozi rov prepeljali do pol milijona vojakov in okoli 240 tisoč ton opreme.

Rudniško cev so že pred 1. vojno uporabljali rudarji za lažji in hitrejši prihod na delo (iz Loga pod Mangartom do Rablja). V času po 1. vojni pa vse do vzposgtavitve avtobusne linije leta 1974 pa so se rudarji na delo vozili z vlakcom ozkotirne železnice.

Pri vhodu v rov so leta 2005, ob stoletnici odprtja cevi (1899-1905) uredili spominske table z opisom zgodovine Štolna, uredili pa so tudi sam vhod v cev in prvih nekaj metrov rova.

10. Slapova Gorejca in bazenček pod njima

• Čas hoje: 10 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče pri Štolnu (46.4047, 13.5967)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da

Pot od Štolna pa do potoka Gorejca nas najprej pripelje do ostankov rovov iz 1. Svetovne vojne, ob vhodu v rov pa lahko občudijete tudi precej visoko slapišče potočka, ki je sicer bolj sramežljive narave in bolj kot ne curlja prek vsaj 50 metrov visokega slapišča.

Prvi del poti je speljan prek gozda a se že kmalu preselimo na vrh pobočja smučišča v Logu pod Mangartom, po prečenju le-tega nas pot za nekaj 10 metrov ponovno pripelje v gozda, nato prečimo manjši pašnik, ter se mimo stavbe – hleva ponovno preselimo v gozd, kjer bomo po nekaj metrih prišli do križišča z usmerjevalnimi tablami. Tu pa smo praktično že pri bazenčku, ki je v poletnih mesecih bojda zelo prijetna točka za ohladitev.

Voda v bazenček priteka iz okoli 6 metrov visokega slapu, nad spodnjim slapom, pa je še en precej višji slap, do katerega pa se je potrebno povzpeti po brezpotju (potke so shojene a neoznačene), sam sem se vzpona lotil po levi strani struge (gledano v smeri toka potočka), a lahko vzpon opravite tudi po desni strani. Pri vzponu bodite previdni, saj je strm in mestoma izpostavljen.

Zgornji slap je visok vsaj 40 metrov in v dveh stopnjah teče po strmih skalnatih stenah. V kolikor ste radovedni, primerno obuti in ste domači z gibanjem po strmih pobočjih, potem vam ogled zgornjega slapu toplo priporočam.

11. Mala korita Koritnice

• Čas ogleda: okoli 30 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče ob mostu pri Malih koritih (46.3904, 13.5876)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: da

Mala korita Koritnice in sprehod v dolino Možnice imata isto izhodišče. Kak kilometer pod Logom, preden nas cesta popelje na levi breg Koritnice, se ustavimo na parkirišču in se pripravimo na malce daljši sprehod.

Ne se bati, Mala korita Koritnice nam bodo vzela le kakšnih 20, modra 30 minut. V kolikor jih želimo samo pogledati od zgoraj, se sprehodimo na most in to storimo, če pa bi jih radi vsaj malce “opčutili” pa predlagam, da prečkate most, ter se po potki, ki za mostom zavije desno sprehodite do elektrarne, ki stoji ob koncu korit. Ob elektrarni se lahko sprehodite do konca korit, a nekaj previdnosti je potrebno, saj nas ena od že precej “utrujenih” tabel opozarja na možnost nenadnega dviga gladine vode… Verjetno v lepem in sončnem dnevu ta verjetnost zelo majhna.

Sicer pa se lahko nekje na pol poti, ko se boste vzpenjali nazaj proti cesti, po stezici sprehodite do roka korit in si tam ogledate del le-teh. A ne bodite preveč pogumni, korita so precej globoka.

12. Slapovi v Prešnikovemu grabnu

• Čas hoje: okoli 1 uro
• Zahtevnost poti: zahtevna
• Izhodišče: parkirišče ob mostu pri Malih koritih (46.3904, 13.5876)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: pogojno

Soteska Prešnikovega grabna je še ena v vrsti izjemnih sotesk, ki jih “premore” stena stoterih slapov. V Prešnikovemu grabnu je sicer cela vrsta slapov, ki jih lahko vidite v kolikor si boste ogledali priloženi posnetek, če pa se boste kot turist podali v graben, pa boste lahko uživali le v nekaj slapovih, ki jih je potok “uredil” v spodnjih delih grabna.

Izhodišče za ogled Sončnega slapu je enak, kot za Možnico in Mala korita Koritnice, le da se bomo tokrat prek mostu podali na levi breg Koritnice in zavili levo na makadamsko cesto, tej pa bomo sledili v desno mimo vikenda ali dveh, vse do prvega ostrega levega ovinka, kjer bomo vstopili v gozd na slabo vidno potko.

Že po nekaj 10 metrih se sprehodimo mimo Črnega slapišča, ki bo verjetno suho. Nedaleč naprej pa bomo že slišali šumenje potoka v grapi. Po prihodu do soteske vam predlagam, da se najprej vzpnete do slapu Sončna pot (naprej tako ali tako ne morete brez opreme), ter si slapove in sotesko ogledate med spuščanjem, vsaj sam se naredil tako.

Slap Sončna pot je zelo lep dvostopenski drseči slap, ki je visok okoli 15 metrov, morda malce več. Spuščanje po potoku, oz. ob njem po soteski navzdol bo zahtevalo nekaj spretnosti, pa tudi oceniti boste morali po kateri “poti” boste šli mimo nekaterih slapov. Sam sem se večinoma držal desnega brega potoka. Pot se zaključi, ko se spustimo do ceste, po kateri imamo nato kakšnih 100m do našega izhodišča.

13. Možnica

• Čas hoje: okoli 3 ure
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče ob mostu pri Malih koritih (46.3904, 13.5876)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da

Nam bo pa za razliko od korit Koritnice precej več časa vzela dolina Možnica in rečica, ki teče v njej. Možnica oz. Nemčlja, kot rečejo tudi vodotoku, ki teče po čudoviti in divji dolini, je v svojem toku ustvarila številne ogleda vredne naravne znamenitosti. A začnimo na začetku.

Čeprav v dolino pelje sorazmerno lepa cesta, pa je vožnja v njo prepovedana, zato se bomo proti osrčju doline podali kar peš. Že po nekaj 100 metrih nas tabla povabi h ogledu apnenice, kjer so nekoč domačini žgali apno. Sam sem se sicer sprehodil do nje, a roko na srce, tam ni kaj dosti videti, pa tudi kakšne table z opisom ni… zato bi vas raje povabil, da se še malce sprehodite po cesti in se višje podate na pot Julijane traila, ki nas bo popeljala do korit Možnice.

Pot je zelo lepo uhojena in tehnično enostavna. Že kmalu bomo zaslišali bučanje Možnice, ki bo iz koraka v korak bolj glasno. Predvsem če boste prišli sem v pomladanskem času, ali pa po malce obilnejšem deževju, vam bo Možnica pripravila izjemno predstavo.

Korita so precej globoka in izjemno slikovita. Večina korit, ki jih poznamo (Soška, Koritnice, Tolminke…) so sicer globja a v koritih ni velikih slapov, saj soteske niso strme. Možnica pa je drugačna in prav zaradi tega so ta korita še posebaj vabljiva. V kolikor se prek mostu sprehodimo na desni breg potoka, nas po nekaj minutnem sprehodu pot pripelje do odcepa, kjer se lahko spustimo proti strugi in si ogledamo 18 metrskega lepotca, ki v globino pada skozi naravno okno. Slap v Možnici ima sicer precej zahteven dostop, še posebaj to velja v vlažnem vremenu, tako da velja biti zelo previden.

Ob povratku do mostu, ki nas ponovno pripelje na levi breg struge, se po potki ob strugi podamo navzgor. Pot se oddalji od potoka in nas pripelje do večje jase, ki nam ponuja čudovit pogled na Rombon in ogromne vhode v jame, ki se skrivajo v osrčju te mogočne gore. Ob koncu jase pa nas bodo table ponovno povabile bližne strugi Možnice.

Ob strugi se bomo ponovno sprehodili ob nekaj slapičih in brzicah, ter pot nadaljevali ob strugi do izvira tega živahnega potoka, kjer nas pričaka izjemna kulisa. Voda dobesedno priteče iz stene na drugi strani struge. Tudi na filmčku se še zdaleč ne vidi vse lepote, ki nam jo ponuja ta kraj. V času po deževju, ali v pomladanskih mesecih je tu zares veliko vode, ki teče od vsepovsod. v takšnem vremenu je pametno obuti usnjene gojzdarje, saj hitro stopimo v blato, kinam seže prek gležnjev.

Ob mojem obisku je bila struga tudi nad izvirom še precej polna in vzpona ob strugi, zaradi preveč vodnatih pritokov, ki tečejo z desnega pobočja, nisem mogel nadaljevati… Je pa tudi res, da se malce nad izvirom izgubijo vse poti.

Do izvira sicer pripelje tudi dobro uhojena in markirana pot, po kateri se bomo vrnili do ceste in potem pot nadaljevali proti našemu izhodišču pri Malih koritih.

Samo kot zanimivost, nedaleč stran je koča v Možnici, ki je izjemno lepa, a koča danes služi kot počitniški dom, tako da ne boste dobili nič za pod zob… 😀

Zaključek

Severna Primorska je, kar se mene tiče, najlepši del Slovenije in prav nič se ne čudim, da so imeli Italijani takšno slo po tem koščku zemlje. Izjemno smo lahko hvaležni našim prednikom, da so ohranili ta raj v slovenskih rokah. Zares izjemna narava, super prijazni ljudje in praktično nešteto možnosti za izlete, ki so primerni za vse. Samo na teh straneh sem za vas pripravil okoli 20 različnih znamenitosti, ki vam jih ponuja Bovec z okolico. Kaj bi šele bilo, če tu prištejem še Kobarid in Tolmin…

Verjamem, da vam bodo tili predlogi za spoznavanje doline Koritnice in njenih pritokov v živo, v veliko veselje! Zato vam želim lep dan in pojdite Vnaravo!