Mangart – gora, ki jo lahko osvoji skoraj vsak


Mangart

Tam okoli leta 92, so me starši prvič zapeljali na Mangartsko sedlo, bil sem star okoli 10, ali 11 let in te vožnje proti vrhu naše najvišje speljane ceste ne bom pozabil nikoli. Tako neverjetna cesta, takšni razgledi, v skalo izklesani tuneli… na vrhu pa ničesar!? In nato polno vprašanj, zakaj so delali to cesto, kdo jo je delal, kdaj so jo delali in še in še. Cesta na Mangartsko sedlo me še danes navduši ob vsakem vzpenjanju, pa naj si bo to z vozilom na lastni ali pa motorni pogon.

Mangart je 3. najvišja Slovenska gora (če štejemo samostojne gore, seveda je Mali Triglav višji) in je iz več razlogov izjemno priljubljen in obiskan vrh. Prvi razlog je gotovo sorazmerno enostaven dostop s sedla, Mangart je privlačen tudi zaradi ene najlepših ferat, ki vodi na sedlo iz italijanske strani, premore pa ta čudovita gora tudi izjemne razglede prek Slovenskih, Avstrijskih in Italijanskih vršacev…

Mimogrede, v kolikor iščete ideje za najlepše izlete v dolini Koritnice, Soče in na obronkih dolin v okolici, vam predlagam da si preberete ideje za izlet v člankih z naslovi Log pod MangartomOpens in a new tab., Kam v BovcuOpens in a new tab. in KobariduOpens in a new tab.znamenitosti TolminaOpens in a new tab. in BovecaOpens in a new tab., splača pa se vam sprehoditi tudi po Soški potiOpens in a new tab., ter spoznati prečudovito TrentoOpens in a new tab..

Izhodišča za vzpon na Mangart

Mangart je precej specifična gora, saj se velika večina ljudi na vrh te markantne gore poda z istega izhodišča. Če je pri ostalih visokih gorah pri nas, to od kod se podaš na vrh, precej relavantno vprašanje, pa je pri Mangartu to skoraj da retorično vprašanje.

Pri Mlinču

Sicer se lahko na Mangart podate tudi iz doline, a so takšni primeri bolj redkost, kot pravilo. Poleg poti, ki se začne na Mangartskem sedlu, oz. malce pod njim (pred nekaj leti so zaradi varnosti za promet zaprli cesto povsem do vrha, tako da se danes začnete vzpenjait iz nekje 1850ih metrov), je vredno omeniti še izhodišče pri Maliču oz. pri Mangartskem viaduktu, na križišču, kjer cesta zavije proti sedlu.

Ta pot je sorazmerno priljubljena in avto lahko pustite tudi nekaj 100 višinskih metrov višje ob cesti. V tem primeru boste del poti opravili po asfaltni cesti a vseeno boste večino vzpona opravili po markiranih pohodnih poteh. Pot je precej dobro uhojena in tehnično ni zahtevna.

Po vzponu do sedla, pa se poti združijo s tistimi najbolj obleganimi in proti vrhu se podate ali po Slovenski poti, ki je bolj zahtevna in je označena, kot zelo zahtevna, oz. celo kot ferata B težavnosti, ali pa po Italijanski poti, ki je manj zahtevna in je označena kot zahtevna pohodna pot.

Mangartsko sedlo

Kot omenjeno že v zgornjem odstavku, z Mangartskega sedla proti vrhu vodita dve markirani pohodni poti, ena se imenuje Slovenska, druga pa Italijanska pot (kako izvirno). Poti se razcepita na skrajnem desnem robu Mangartskega sedla (gledano navzgor), na delu poti, ki je speljan po melišču. Na tem delu se Slovenska pot odcepi desno, v kolikor pa želite pot nadaljevati po Italijanski poti, pa nadaljujete naravnost.

V primeru, da niste opremljeni s samovarovalnim kompletom in čelado, vam svetujem, da se proti vrhu Mangarta podate po italijanski poti, ki je tehnično gledano precej lažja, pa tudi veliko manj nevarna je v smislu krušenja kamenja. Je pa Italijanska pot speljana bolj po vzhodnem pobočju in boste na njej imeli sonce že navse zgodaj, med tem, ko je Slovenska pot speljana po drugi strani gore, torej po zahodnem delu in boste na tem vzponu zjutraj še v senci.

Neglede na to, katero pot boste izbrali za vzpon, pa vam za spust priporočam, da si izberete Italijansko pot, saj bo srečevanje s planinci, ki se še vzpenjajo veliko lažje in bolj prijetno, kot pa na ozki in strmi pot ob jeklenici (Slovenski poti).

Belopeška jezera

Vsi ljubitelji gora verjamem, da ste že slišali za Belopeška jezera, dve čudoviti jezeri, ki ležita v dolini pod Poncami in Mangartom. Sicer je to že Italijansko ozemlje, a od Rateč pa do jezer je le nekaj minut vožnje.

To izhodišče je po mojem menju drugo najbolj oblegano izhodišče za naskok na Mangart. Predvsem ga oblegajo ljubitelji ferat in lepih razgledov, saj je pot proti vrhu speljana po eni najlepših ferat v Julijskih Alpah. Ferata se začne okoli 2 uri hoda od parkirišča pri višjem od obeh Belopeških jezer. Malce pred začetkom ferate je postavljen bivak, ki je sicer miniaturen, a vseeno omogoča prenočitev nekaj planincem.

Ferata na Mangart

Ferata Via Italiana, kot se imenuje, je izjemno priljubljena in je zagotovo na seznamu želja vsakega planinca, ki uživa v vzpenjanju ob jeklenicah. Ferata proti Mangartskemu sedlu vas bo navdušila, je namreč ferata, ki obiskovalcu pričara ene najlepših razgledov v našem visokogorju, hkrati pa je to najbolj “zračna” ferata v naših gorah.

Tehnično gledano varovana plezalna pot ni nevem kako zahtevna (C), a tisti, ki imate težave z višino, vam te ferate vseeno ne priporočam.

Sam vzpon po ferati vam bo vzel okoli 2 uri časa, morda pa še kaj več, če boste v smeri naleteli na počasnejše plezalce, ki pa jih je med plezanjem precej težko prehitevati. Poleg imenitnih razgledov, lepo speljane poti, boste uživali še ob plezanju skozi manjše okence, še prav posebno doživetje pa vas bo čakalo malo pod vrhom ferate, ko se le-ta le na nekaj metrov pribljiža sedlu, kjer navadno pohodniki, ki se na vrh podajajo iz sedla iščejo razglede. Vi sredi prepadne stene, pripeti na jeklenico, oni pa na vrhu travnatega pobočja uživajo…

Ob prihodu na sedlo, oz. na normalno markirano pot, vam priporočam, da pot nadaljujete na Slovensko pot, ki je prav tako ferata, oz. varovana plezalna pot B težavnosti in se preko nje vzpnete do vrha markantne gore. Spust pa nato opravite po Italijanski smeri do sedla in nato po poti 517 proti izhodišču ob jezerih.

Loška Koritnica

Vzpona iz doline Loške Koritnice do sedaj še nisem opravil, a od kolegov vem, da pot ni enostavna, tako kar se tiče fizičnega, kot tudi tehničnega dela vzpona. V kolikor se boste odličili za vzpot iz doline, ki leži med Jalovcem in Mangartom, se na pot odpravite dovolj zgodaj in s seboj imejte dovolj vode. Ne pozabite pa niti na čelado in pas za samovarovanje, saj vas med vzponom čaka del poti, ki je označen z zahtevnostjo ferate B/C. Vzpon pa začinijo še strma travnata pobočja, ki zahtevajo posebno pozornost, saj lahko kaj hitro pride do zdrsa…

Planica

Podobno, kot pot iz Loške Koritnice tudi poti iz Planice na Mangart še nisem prehodil v celoti. Pot je zelo dolga in jo bodo v enem dnevu sposobni prehoditi le zelo dobro pripravljeni in tudi hitri planinci. Poleg tega pa je pot tudi precej zahtevna, tako fizično, kot tudi tehnično. Prvi del poti do Kotovega sedla poteka po isti trasi, kot vzpon na Jalovec, a se tam poti razideta in precej kmalu za tem, se pot pridruži tisti iz Loške Koritnice. Tako, da je tudi v tem primeru priporočljiva čelada in samovarovalni komplet.

Izhodišča za vzpon na Mangart

IzhodiščeČas hojeVišinska razlika po potiZahtevnost poti
Mangartsko sedlo2 uri800 metrovzahtevna
Mangartsko sedlo 2 uri 800 metrov zelo zahtevna / ferata B
Belopeška jezera5 ur 30 min1800 metrovferata C
Pri Mlinču4 ure 45 min1600 metrovzahtevna
Pri Mlinču 4 ure 45 min 1600 metrov zelo zahtevna / ferata B
Loška Koritnica7 ur 2000 metrov zelo zahtevna, ferata B/C
Planica10 urcca 2100 metrov zelo zahtevna, ferata B/C
Izhodišča za vrpon na Mangart

Mangartsko sedlo

Mangartsko sedlo je izjemno priljubljena izletniška točka v vseh letnih časih. Če od pozne pomladi pa do jeseni prevladujejo planinci in razgledov željni izletniki, ki se na sedlo podajo z jeklenim konjičkom, ter kolesarji, pa v času, ko je cesta, ki se vzpne vse do višine 2055 metrov nad morjem, pod snegom, prevladujejo turni smučarji, sankači in dobro opremljeni planinci.

Obširna travnata območja na Mangartskem sedlu so pravi raj tudi za ljubitelje gorskega cvetja. Tamkajšnji travniki se namreč prek poletja spremenijo v barvito preprogo številnih zaščitenih vrst gorskega cvetja. Le-ti nudijo prijetno bivališče številnim svizcem, pa tudi največjim prebivalcem visokogorja, kozorogom.

Cesta na mangartsko sedlo je bila zgrajena med obema Svetovnima vojnama, ko je bila kar 1/3 Slovenskega etničnega ozemlja priključena Italjanskim okupatorjem. Italijaski vojaki so v času, ko je bila v veljavi Rapalska meja, na sami meji in v njenem zaledju zgradili neverjetno veliko število vojaških objektov, gorskih poti (mulatjer) in številnih drugih spremljevalih objektov, ki služijo svojemu namenu še dan danes.

Najvišje ležeča cesta v Sloveniji je bila zgrajena leta 1938 in od tistega časa večkrat obnovljena. Cesta je v celoti dolga 12 kilometrov in premaga skoraj 1000 višinskih metrov (od križišča pri Mangartskem viaduktu) in je zato izjemno priljubljena pri cestnih kolesarjih, ki preizkušajo meje svojih zmogljivosti ob grizenju “neskončnega” klanca. Zaradi podora, ki se je pred leti zgodil dobra dva kilometra pod vrhom, je cesta danes prevozna le v dobrih 9ih kilometrih in nas pripelje nekje do višine 1900 metrov.

Zaradi velike priljubljenosti so upravljalci ceste omejili dostop na sedlo na 90 vozil, a ob lepih koncih tedna vseeno proti vrhu te čudovite panoramske ceste spustijo večje število jeklenih konjičkov (moje mnenje, glede na videno). Ekološka taksa, ki jo boste morali plačati ob vzponu na Mangartsko sedlo je 10€.

Preden se podate na Mangartsko sedlo je pametno, če preverite aktualne razmereOpens in a new tab. na cesti.

Za turiste, ki bivajo v Bovcu in njegovi okolici je v času poletne turistične sezone (julij in avgust) še posebaj zanimiv organiziran avtobusni prevoz proti vrhu sedla. Avtobus se vzpne do obračališča, ki je pred zadnjim tunelom, se pravi do višine nekaj nad 1800 metri. Od tam pa do vrha sedla je okoli 40 minut vzpona (hoje).

Iz Bovca proti Mangartskemu sedlu, v času poletne turistične sezone, peljeta 2 avtobusta dnevno.

PostajaOdhod 1Odhod 2Prihod 1Prihod 2
Bovec7:0513:009:0014:55
Kluže7:1113:068:5414:49
Log pod Mangartom- spodaj7:2113:168:4414:39
Log pod Mangartom- zgoraj7:2213:178:4314:38
Strmec7:3213:278:3314:28
Viadukt Mlinč7:3713:328:2814:23
Mangartska planina 7:4413:398:2114:16
Mangartsko sedlo8:0013:558:0514:00
V juliju in avgustu

Avtobusna linija Log pod Mangartom – Mangartsko sedlo

Iz Loga pod Mangartom je med vikendi, v juniju in avgustu vzpostavljena redna avtobusna linija do Mangartskega sedla. Avtobus vozi vsako polno uro od 7ih pa do 16ih. Za prevoz boste morali odšteti 2€, otroci do 10. leta pa se lahko peljejo brezplačno.

Nekje na pol poti od avtobusne postaje na Mangartskem sedlu, proti vrhu sedla, se boste sprehodili mimo koče na Mangartskem sedlu, ki je odprta v poletni sezoni v juliju in avgustu. Žal sem imel v letu 2021 z gospo, ki je stregla za pultom precej slabo izkušnjo, gospa je bila zelo neprijazna in zadirčna (zares je imela zelo slab dan), tako da sam te koče nekaj časa ne bom obiskal, saj si s takšnim odnosom mojega obiska ne zaslužijo (moje mnenje). Sicer pa lahko v koči dobite hrano in pijačo, je pa moč v njej tudi prespati.

Zaključek

Mangartsko sedlo je eden od biserov slovenskega visokogorja. Zares nam ponuja enkratno doživetje, ki ga ne moremo doživeti nikjer drugje na sončni strani Alp. V kolikor še niste prevozili panoramske ceste na Mangartsko sedlo, vam toplo priporočam, da to storite v prvem lepem terminu, ko bo cesta odprta in prevozna.

Želim vam lep dan še naprej in pojdimo Vnaravo!

Peter

Živijo, moje ime je Peter. Že vse življenje sem velik športni entuziast. Navdušen sem predvsem nad športi v naravi, vendar se pogosto znajdem tudi v dvoranah, saj sem tudi trener. Uživam v gibanju, v čudovitih razgledih, lepotah narave, njeni energiji. Skozi leta sem se naučil marsičesa, tako kar se tiče obnašanja v gorah, opreme, telesne priprave, soočanja s takšnimi in drugačnimi nevarnostmi in izzivi... Vse to in še kaj lahko najdete na tej strani.

Nedavni blog