Mojstrana in dolina Vrata – užitek za vso družino

Mojstrana je čudovita alpska vasica v kateri prebiva okoli 1200 prebivalcev. Leži na začetku prekrasne ledeniške doline Vrata in ob sotočju Save Dolinke in Triglavske bistrice, ki priteče prav iz Vrat. Naselje je odlično izhodišče za pohodniške izlete v Julijske Alpe in Karavanke, ob tem pa je v Mojstrani moč obiskati še Planinski muzej, ter adrenalin sprostiti v dveh feratah – varovanih plezalnih poteh.

Poleg Mojstrane pa bomo v tem blogu precej dobro spoznali tudi Vrata, alpsko dolino, ki se zaključi z navišjo previsno steno v Sloveniji. Severna triglavska stena je visoka kar 1000 metrov in ponuja spektakularen pogled na prekrasne pečine. Vrata pa v sebi skrivajo še izjemno reko Triglavsko Bistrico, dva čudovita slapova, Zgornji in Spodnji Peričnik, sprehodili se bomo po slikoviti poti ob Triglavski Bistrici in obiskali Alajžev dom v Vratih.

Izlet Vrata in Mojstrana:

1. Slap Peričnik
2. Pot Triglavske bistrice
3. Aljažev dom v Vratih
4. Ferati v Mojstrani
5. Planinski muzej v Mojstrani

Celoten izlet (razen ene ferate) je primeren za vso družino, praktično v vseh letnih časih. Poti so enostavne, speljane po urejenih in označenih poteh, večino časa pa hodimo po gozdu.

Mimogrede, če iščete ideje za izlete v bližini Vrat in Mojstrane, vam predlagam da si preberete članke z naslovi Kam v Bohinju, Bled, Kranjska gora izleti, Jezersko izlet v naravo, Kam na Gorenjskem in številni izleti v visokogorje

Dolina Vrata

Dolina Vrata je največja in najdaljša ledeniška dolina na severni strani Triglava. Sega vse od Mojstrane pa do severne triglavske stene, kjer se v Luknji “prelije” na Primorsko stran v dolino Zadnjica. Celotna dolina je dolga nekaj več, kot 12 kilometrov in se od Mojstrane (650 metrov) dvigne do Luknje, ki je na višini 1758 metrov.

Ko je cesta v dolini prevozna, se lahko z avtom pripeljemo globoko v srce doline, praktično do Aljaževega doma, ki v dolini kraljuje že več, kot 100 let. Od Aljaževega doma se lahko v slabih 10ih minutah sprehodimo do čudovite razgledne točke in slovitega spomenika padlim partizanskim gornikov v 2. Svetovni vojni. Klin in karabin, ki so ju izdelali v jeseniški železarni, so na svoje mesto postavili leta 1953.

Spomenik je še danes, skoraj 70 let kasneje izjemno priljubljena točka za vse mimoidoče pohodnike. Praktično vsi se ob spomeniku ustavijo in fotografirajo največji klin s karabinom na svetu. Seveda je 1000 metrska severna stena Triglava, kot nalašč za kuliso čudovitih fotografij.

Dolina Vrata so ena najbolj priljubljenih izhodiščnih točk za nekatere najvišje gore v Sloveniji. Iz Vrat nas proti vrhu Triglava vodijo 3 poti, prav tako lahko iz vrat napademo Škrlatico, pa Razor, Stenar, Bovški Gamsovec, Begunjski vrh, Rjavino, Rž in še številne druge vrhove v osrčju Julijskih Alp.

1. Slap Peričnik

• Čas hoje: 10 – 15 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče pri koči (46.4381, 13.8958)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: 3,5€ za 2 uri

Peričnik je skupno ime za dva slapova, ki sta nekje na polovici poti do Aljaževega doma v Vratih. Spodnji slap, ki se ga vidi tudi iz ceste je visok 52 metrov in je prava paša za oči. Spodnji peričnik je eden redkih slapov, pod katerim se lahko celo sprehodimo. Brez tažav se mu lahko približamo in se v pršu vode osvežimo.

V zimskem času pa je stena preko katere pada Peričnik izjemna “izložba” zamrznjene vode, ki se v zavesi ogromnih sveč spušča preko celotne več kot 50 metrov široke in visoke stene. Zares edinstven prizor, ki človeka osupne.

Ogled Peričnikov je brezplačen, v kolikor boste svoje vozilo parkirali pri domu pri Peričniku, boste morali plačati 3,5 evra za 2 uri parkarkiranja svojega jeklenega konjička. Ampak tudi če boste ostali dlje, vam nihče ne bo “težil”, saj nihče ne kontrolira parkirnih listkov.

Zgornji slap Peričnik je precej manj priljubljen, kot spodnji, nič čudnega, saj je več, kot 3x nižji in tudi težje dostopen in viden. A vseeno se sprehodite nad spodnji slap, tam boste lahko uživali v čudovitem razgledu in izjemni naravi na dolino, pa tudi gneče ne bo toliko.

Podobno, kot pri velikem Peričniku, se je tudi pod zgornjim Peričnikom moč sprehoditi in uživati v igri kaplic in curkov, ki tečejo skozi skalnato moreno.

2. Pot Triglavske bistrice

• Čas hoje: 2 uri (ena smer)
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče pri Peričniku (46.4381, 13.8958)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: Da
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: 3,5€ za 2 uri

Pot Triglavske Bistrice je prijetna sprehajalna pot, ki nas od slapa Peričnik popelje do Aljaževega doma v Vratih in še malce višje. Glede na ime poti, bi človek sicer pričakoval, da je pot večji del poteka ob rečici, ki izvira pod severno triglavsko steno, a žal temu ni tako.

Pot začnemo na parkirišču pri slapu Peričnik in se prvih nekaj 100 metrov sprehodimo kar po cesti, ravno nekje na vrhu najstrmejšega odseka, pa nas lična tabla povabi na manj obljudeno cesto, ki se kmalu spremeni v vlako in še malce kasneje v peš pot.

Največja znamenitost poti so galerije, ki jih je v stenah morene (morana je plast “sprešanega kamenja”, ki ga za seboj pusti ledenik), pred več tisoč leti izdolbla voda Triglavske Bistrice. Galerija je zelo slikovita in vas bo navdušila predvsem v pomladanskem oz. jesenskem času, ko je tod okoli malce več vode. Galerija je namreč zelo vodnata, in ob sprehodu pod njo boste le s težka ostali povsem suhi. Prav zanimivo je videti kako voda teče iz luknic, lukenj in razpok v moreni in tako ustvarja nešteto večjih, ter manjših curkov.

Pot nas malce višje ponovno pripelje na glavno cesto, a le za nekaj 10 metrov, nato pa se vnovič podamo na pohodno pot, ki nas kmalu pripelje do opuščene planine. Pot je sicer precej dobro označena, a na nekaterih mestih uničena, tako da boste verjetno morali malce improvizirati. Predvsem ob prečkanju Bistrice se bo verjetno potrebno sezuti. Tudi ko boste prišli na hudourniške struge, se pot zabriše in potrebno je malce orijentacijskih spretnosti, da ponovno najdemo pot, ki nas kmalu pripelje do Aljaževega doma v Vratih.

Pot se sicer še nadaljuje proti izviru Bistrice, a v kolikor imate s seboj manjše otroke, ali pa vam je bilo že to dovolj sprehoda, vam svetujem, da se podate samo še do nekaj 100 metrov oddaljenega klina in razgledišča na severno triglavsko steno.

3. Aljažev dom v Vratih

Vrata so verjetno ena od 5ih najbolj priljubljenih izhodišč za obisk najbolj obiskanih vrhov Julijskih Alp. Parkirišče pri Aljaževem domu ob koncu ceste je v poletnih mesecih vedno polno zasedeno. Podobno, kot na ostalih priljubljenih izhodiščih tu ne boste našli samo domačih tablic na avtomobilih, ampak bodo družbo številnim avtom iz cele Slovneije delali tudi hrvaški, pa češki, madžarski, kak srbsi, avstijski, nizozemski in še kakšen avto bi se našel.

Aljažev dom leži na robu gozda, na višini 1015 metrov, le kakšno minuto ali dve hoje od parkirišča. Dom obiskovalcu nudi vse udobje, ki ga planinski domovi premorejo. Ob dejstvu, da mimo doma teče Triglavska bistrica, si lahko predstavljamo, da s pitno vodo nimajo težav. Dom so leta 2003 priklopili na električno omrežje, v jedilnicah je prostora za okoli 90 lačnih in žejnih riti. Na terasi pa še za okoli 110 dodatnih.

Dom je v poletni sezoni, od maja pa do septembra odprt vse dneve v tednu in nudi skupaj skoraj 90 prenočišč (29 v sobah). Seveda vam bodo prijazni oskrbniki doma postregli s številnimi domačimi dobrotami in najbolj priljubljenimi pripravki za gašenje žeje.

Tistim, ki dom v zgodnih jutranjih urah samo obidejo v želji po čim bolj zgodnjem naskoku na enega od številnih vrhov v okolici, pa dom nudi zelo lepo urejene sanitarije, ki marsikateremu pohodniku prihranijo mučno razmišljanje in iskanje primernega prostora v naravi, kjer bi lahko opravil tisti opravek v dnevu, pri katerem imamo vsi radi mir.

Dolina Vrata parkirnina (pri Peričniku in pri Aljaževemu domu)

4. Ferati v Mojstrani

• Čas vzpona 2 uri
• Zahtevnost vzpona: B in C/D
• Izhodišče: parkirišče pri muzeju (46.4581, 13.9358)
• Priporočena obutev: pohodnji čevlji z dobrim oprijemom
• Priporočljiva oprema: plezalna čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet
• Primerno za psa: ne
• Vstopnina: brezplačno
• Parkirnina: brezplačno

V zadnjih nekaj letih se popularnost in obiskanost ferat, ali po naše varovanih plezalnih poti, skokoma vzdiguje. Tudi število ferat se je v Sloveniji v zadnjih letih kar lepo namnožilo, tako da lahko ljubitelji te oblike hribolazenja svoje veselje v plezanju ob jeklenici, izvajate že praktično po vsej Sloveniji. Seveda tam, kjer so naravne danosti plezanju primerne.

Poznamo dve vrsti ferat, tiste, ki so del neke daljše planinske poti in takšne, ki jim pravimo športne ferate. To pa so varovane plezalne poti, ki so namenjene samo feratanju. Navadno se začnejo nekje blizu parkirišča in končajo okoli 150 do 300 metrov višje. Spust nazaj v dolino pa je speljan večinoma po prijetni planinski potki.

Podobno je tudi v Mojstrani. Vhod v ferati, ki sta speljani v kamnito steno, ki se dviguje nad vasjo, je od parkirišča pri Slovenskem planinskem muzeju oddaljen le okoli 5 minut. Ferati sta po težavnosti precej različni, prva, lažja (Aljaževa ferata) je primerna praktično za vse, druga pa je malce zahtevnejša, a še vedno primerna za vse dobro pripravljene ljubitelje kamnitih sten.

V feratah v Mojstrani mi je všeč, da se ferati med seboj 2x, ali 3x prepleteta in v kolikor se odločite za težjo smer in vam je vse skupaj preveč zahtevno, se ob drugem križanju ferat usmerite na lažji krak, ali pa obratno. Časovno naj bi za ferati porabili okoli 2 uri in pol, vendar v kolikor ste vsaj pribljižno v formi in vam višina ne dela prevelikega stresa, boste prek stene brez težav zlezli v okoli eni uri. Je pa potrebno upoštevati, da lahko naletite na počasnejše feratarje in jih boste morali čakati…

Obe poti vam ves čas vzpona nudita izjemne razglede na Mojstrano, Dovje, dolino Save Dolinke, nasproti si ležečo Karavanško verigo, ter Jerebitovec, ki je najvišji vrh Mežakle. Na vrhu je poled lepe razgledne ploščadi postavljena še pomanjšana maketa Aljaževega stolpa s Triglava. Odprejo pa se nam pogledi tudi na Triglav in vrhove okoli njega.

P.S.: Ne pozabite, da morate v ferate vstopiti pravilno opremljeni, varnostni pas, plezalna čelada, samovarovalni komplet, primerna obutev, prav pa vam bodo morda prišle tudi rokavice in pa dodatna popkovina, na kateri boste lahko varno počivali v vseh delih stene. Vso varovalno opremo pa si lahko sposodite tudi v bližnem muzeju.

5. Planinski muzej v Mojstrani

Slovenski planinski muzej je eden od novejših muzejev v Sloveniji. Svoja vrata je odprl leta 2010, v njem pa se lahko sprehodimo preko celotne zgodovine slovenskega gorništva, vse od začetkov v Avstroogrski monargiji, pa vse do danes, ko so naši alpinisti in plezalci postavili nekaj mejnikov, ki jih občuduje ves svet.

Muzej hrani številne neprecenljive kose opreme nekaterih naših najboljših alpinistov, vse od cepina Tomaža Humarja, pa smuči Dava Krničarja s katerimi je kot prvi zemljan prismučal iz Mount Everesta, dele originalne opreme, ki so jo uporabljali naši alpinisti v prvi odpravi na najvišji vrh sveta, Mount Everest in še in še… Od vsega pa verjetno najbolj izstopa star helikopter jugoslovanske milice, ki je obešen pod strop muzeja.

V muzeju je toliko slikovnega in tekstovnega materiala, da, v kolikor bi si želel prebrati vse, bi v muzeju verjetno ostal več dni. Meni je prišel zelo prav “avdio vodnik” po muzeju, le-ta nam na 23-ih točkah, med potjo skozi stalno zbirko, razloži pomen nekaterih dogodkov, razstavljene opreme, “nastanek” markacije…

Sicer pa so me v mzueju zelo lepo sprejeli, mi za začetek zavrteli predstavitveni video, v katerem sem spozal nekaj najosnovnejših stvari o muzeju, nato pa so me napotili skozi stalno zbirko muzeja, za konec pa sem si ogledal še nestalne zbirke in bivak 2, ki je nekdaj opravljal svoje delo visoko v gorah, danes pa nam buri domišljijo, kot razstavni eksponat muzeja.

Sicer pa je celoten muzej zelo prijazen predvsem za najmlajše. V muzeju dajejo poseben poudarek na tem, da mlajšim obiskovalcem, ki jih je tudi največ (šole), pribljižajo gore in gorništvo, jim razložijo pomen gora za slovensko identiteto v takratni monarhiji, razvoj gorništva, postavitev gorskih koč… Skozi muzej pa jih pelje tudi posebna “igrica” v kateri morajo odgovarjati na vprašanja, si sprakirati opremo za v gore… na koncu pa, v kolikor uspešno opravijo vse naloge, prejmejo nagrado.

V muzeju lahko obiščete tudi “escape room”, ter v sodelovanju s prijatelji razvozljate uganke, ter “pobegnete” iz zaklenjenega bivaka. Sicer pa v muzeju prirejajo tudi številne druge dogodke, tematske večere in še veliko več… Več o tem pa boste izvedeli na njihovi spletni strani.

Kombinacija ogleda naravnih lepot doline Vrata in obisk Slovenskega planinskega muzeja je po mojem mnenju odlična kombinacija, ki zelo lepo zaokroži celodneven izlet v nepozabno in poučno dogodivščino za vso družino.

Sicer pa si lahko v Slovenskem planinskem muzeju izposodite tudi samovarovalni komplet s pasom in čelado.

Zaključek

Vrata z Mojstrano nudita obiskovalcu čudovito možnost za številne različne aktivnosti v naravi. Tako za celodnevne izlete, ali pa samo za popoldanske skoke na ferato, morda za ogled Peričnika in severne triglavske stene… A najbolj vam priporočam kar celodnevni izlet z ogledom Peričnika, sprehodom po poti Triglavske Bistrice, ter za konec še obisk muzeja, ter okrepčilo v enem od gostinskih lokalov, ali pa kar v Aljaževem domu oz. koči pri Peričniku.

V kolikor iščete podobne družinske izlete v bližini vas vabim, da si preberete članek, kjer vas popeljem na spoznavanje Kranjske gore z okolico, Bleda z okolico in Bohinja.

Želim vam prijetno raziskovanje naše čudovite deželice in pojdite Vnaravo!