Možic – do bunkerjev po prekrasne razglede

Možic in zadaj Triglav

Na straneh vnaravo.si sem v preteklosti že omenil “prekletost” drugega. V tistem primeru je šlo za drugo najvišjo goro v Sloveniji. Nekaj malega sem napisal o tem, koliko ljudi ve katera je naša najvišja gora in koliko manj nas ve katera je druga po višini. Veste morda kateri je drugi najvišji cestri prelaz v Slovenskih alpah? Vem, da nekateri veste, a večina bo zgolj zastrigla z ušesi. To je Bohinjsko sedlo, naša izhodišča točka za skok na Možic, ki je čudovit razgledni vrh, kjer nam družbo delajo številni bunkerji izpred 2. Svetovne vojne.

Možic je čudovita izletniška točka, ki je iz leta v leto bolj priljubljena. Vrh ni zanimiv zgolj zaradi enostavnega dostopa skozi celotno leto, tudi ne samo zaradi neverjetno lepih razgledov, niti ne samo zaradi bližine enega najlepših smučišč v Sloveniji, niti ne samo zaradi Alpskega zidu, ki ga sestavlja sistem bunkerjev na Rapalski meji, ampak je Možic zanimiv zaradi vsega skupaj. Vsaka od zgoraj naštetih znamenitosti te izjemne gore, ji daje posebno mesto med Slovenskimi vrhovi.

Spoznajmo Možica in njegovo okolico

  1. Soriška planina
  2. Soriška planina – Možic
  3. Razgledi z Možica
  4. Zaključek

Mimogrede, v kolikor iščete še več idej za izlete v neposredni bližini te čudovite gore, vam predlagam, da si preberete članke z naslovi Kam v hribe iz Bohinja, Kam v Bohinju, tudi Baška grapa je le streljaj stran, pa tudi Tolmin in Bled. nista prav daleč. Seveda pa ne smemo pozabiti na Ratitovec in Porezen, najvišja vrhova v sosednjem hribovju.

1. Soriška planina

Soriška planina je bila v času med obema velikima vojnama obmejno območje, saj je Slovenija po 1. vojni izgubila kar tretino svojega etničnega ozemlja, ki so ga zasedli Italijani. Vzdolž celotne meje so Italijani izkopali neverjetno število bunkerjev, sezidali številne kasarne in ostale vojaške spremljevalne objekte, ki naj bi služili pri obrambi prisvojenega ozemlja.

K sreči ti objekti nikoli niso služili svojemu namenu in tako, kot smo Italijane porazili v 1. vojni, smo jih tudi v 2. in večino ozemlja je Slovenija pridobila nazaj.

Dan danes so objekti na nekdanji Rapalski meji opomnik zgodovine, predvsem pa so zelo velika turistična zanimivost, saj so prenekateri bunkerji in kasarne še v zelo dobrem stanju in si jih je moč ogledati tudi od znotraj.

Soriška planina je danes zimsko smučarko središče, ki obiskovalcem ponuja okoli 10 kilometrov urejenih smučarkih prog in okoli 5 kilometrov prog za smučarki tek. Ob tem je Soriška planina tudi izjemno priljubljeno izhodišče za naskoka na Ratitovec in predvsem na vrhove nad smučiščem, ter Črno prst in ostale južne Bohinjske gore.

Kot sem omenil že v uvodu prek Soriške planine pelje drugi najvišji alpski cestni prelaz pri nas. Bohinjsko sedlo se namreč dviguje 1277 metrov visoko in je v poletnem času zelo priljubljen vzon za cestne kolesarje (žal je cesta na Škofjeloški strani v katastrofalnem stanju). Gorski kolesarji pa si raje izberejo Soriško planino za svoje izhodišče, kjer lahko po lepih mulatjerah raziskujejo naravne lepote na meji med primorskim in alpskim svetom.

2. Soriška planina – Možic

Soriška planina – Možic Osnovni podatki
Višina1602m
Višinska razlika325m
Čas vzpona1 ura 15 min
Zahtevnost hojelahka pot
Najbolj priljubljeno izhodiščeSoriška planina (46.2409, 14.0102)
Priporočljiva oprema športna pohodna obutev in pohodne palice (pozimi še derezice)
Parkirninabrezplačno
Primerno za psada

Do Soriške planine vam verjetno ne bo težko priti, v kolikor pa tam še niste bili, pa se zapeljite v dolino Selške Sore in table vas bodo popeljale do sedla. Na isto izhodišče boste prišli tudi iz Bohinjske bistrice.

Na Soriški planini parkirišča, razen na vrhuncu smučarske sezone, ne bo težko najti, saj je le-to zelo veliko. Od avta bo najboljše, če se sprehodite mimo žičnic in pot nadaljujete proti Litrostrojski koči, kjer vas bo dobro uhojena pot (in tudi table) peljala proti Možicu in ostalim vrhovom nad smučiščem.

Vzpon lahko opravite po mulatjeri, kjer naklon vzpona nikoli ne bo prav strm, lahko pa si pot malce skrajšate in udarite bolj direktno linijo, ter se mulatjeri priključite malce višje. Pot se tu praktično povsem poravna in v nekaj ovinkih nas le-ta pripelje pod okoli 1600 metrov visoke vrhove tukajšnih gora.

Na pobočjih vrhov je že moč opaziti line v skalo izklesanih bunkerjev, le nekaj korakov naprej, pa bomo na desni videli tudi nekdanjo kasarno, ki je še dan danes v zelo dobrem stanju in bi z nekaj gospodarjenja gotovo lahko služila še dolgo vrsto let.

Kasarna stoji tik pod vrhom grebena, s katerega se nam odpre prekrasen razgled na Julijske alpe, Bohinjsko jezero, pa tudi na vrhove Škofjeloško-Cerkljanskega hribovja. Od tu pa do Možica, ki se ga že vidi, imamo le še kakšnih 20 minut prijetnega sprehoda.

V kolikor ste malce bolj radovedne narave, vam svetujem, da imate s seboj svetilko (malce boljšo, kot jih imamo na telefonih), saj se lahko v bunkerje tudi sprehodite in si ogledate njihovo notranjost. Sicer ni kaj dosti za videti, ampak vseeno.

Za sestop z Možica nazaj do avta vam svetujem, da se sprehodite še do Lajnarja (vrh, kamor pripeljejo žičnice) in se nato v krožni turi spustite proti avtu. Pot proti Lajnarju je izjemno razgledna, predvsem pogled v Baško grapo, na Porezen, smučišče Cerkno… je izjemen.

V kolikor si boste ta izlet planirali v vročih poletnih dneh, ne pozabite, da boste cel čas na soncu, tako da dodatna voda, pokrivalo, sončna krema in zgodna ura…

3. Razgledi z Možica

Možic in tudi vsi ostali vrhovi nad Soriško planino nas nagradijo s fantastičnimi razgledi na vse strani neba. Na severo zahodu ne moremo spregledati Triglava in ostalih gora v osrčju Julijskih alp, malce bolj levo se v dolini razprostira naše največje stalno naravno jezero, še malce bolj levo pa vidimo greben južnih Bohinjskih gora, ki se zaključujejo prav na mestu, kjer stojimo. Če s svojim obratom nadaljujemo v levo, potem bomo z Možica videli malce manj, a če se prestavimo bolj proti Lajnarju, bomo osupnili nad pogledom v Baško grapo, pa na Porezen in ostale vrhove v okolici, Na jugu bomo prepozali smučišče Cerkno, za njim pa lahko v zares lepem vremenu občudojemo Snežnik. Še malce bolj levo nam pogled seže nad Ljubljansko kotlino za njo pa se dvigujejo Zasavski vršaci, Menina planina in nato že najvišji vrhovi Kamniško Savinjskih alp. Krog se nato zaključi z bližnjim Ratitovcem, Karavanško verigo, Jelovico in Pokljuko. Zares impresivno!

4. Zaključek

Vrhovi nas Soriško planino so izjema izletniška točka skozi vse leto, prav tako je ta izlet primeren za vse družinske člane, seveda pa lahko svoj izlet tudi podaljšate praktično v nedogled. 🙂

Želim vam lep dan še naprej in pojdimo Vnaravo!

Dodaj odgovor