Letošnji maj (2021) je zares nekaj posebnega. Poscana Zofka si je očitno prehladila mehur in dež nas kar zaliva in zaliva. A ker sem navajen stvari gledati s pozitivne plati, sem za dež hvaležen, saj so semena trave, ki sem jo sejal v začetku maja tako dobro vzkalila, kot še nikoli! Ob tem pa mi dež ponuja tudi veliko časa za pisanje bloga in podajanje idej mojim bralcem. Tako se bomo danes sprehodili pa najbolj obiskanih gora v Sloveniji, tistih lažjih, visokih okoli 2000 metrov.
Najbolj obiskane gore v Sloveniji so:
- Dovška baba
- Viševnik
- Debela peč
- Snežnik
- Golica
- Košuta – Veliki vrh
- Uršlja gora
- Slemenova špica
- Rodica
- Mala Tičarica
Seveda nihče točno ne ve, katere so najbolj obiskane gore v Sloveniji, a glede na moje izkušnje ob obisku teh in še številnih ostalih gora po celotni državi, sem zelo gotov, da so to, če ne najbolj obiskane, pa med najbolj obiskanimi gorami v Slovneiji z višino okoli 2000 metrov. Vse predlagane gore imajo enostavne dostope in so primerne praktično za vse, tudi za družinske izlete z otroki. Poleg tega pa so vsi ponujeni vrhovi tudi čudoviti razgledni vrhovi in verjamem, da boste ob obisku vseh neizmerno uživali.
Mimogrede, če iščete ideje za izlete v visokogorje, vam predlagam, da si preberete članke z naslovi Kam v hribe, Najbolj obiskane gore v Karavankah, Enodnevni izlet v hribe in 4 enostavni vrhovi s čudovitimi razgledi.
Dovška baba
- Višina: 1891 metrov
- Gorovje: Karavanke
- Čas hoje: med 2 in 4 urami
- Zahtevnost hoje: Lahke označene poti
- Najbolj priljubljeno izhodišče: Ravne (46.4678,13.9917)
Dovška baba je gora v Karavankah, ki ima verjetno najlepši razgled na doline Vrata, Kot in Krma, ter Triglav in gore v njegovi okolici. Južna travnata pobočja so idealna za uživanje ob božanju sončnih žarkov, čudovit pa je tudi pogled proti Dravski dolini na Avstrijskem koncu Karavank.
V maju in začetku junija boste lahko tudi na Dovški babi uživali v travnatih pobočjih poraščenih s številnimi narcisami. Kakšnih 30 minut pod vrhov stoji čudovita pastirska koča, ki vam ponuja možnost da se odpočijete in uživate v naravi, razgledih in odlični energiji.
Bolj obširen zapis o Dovški babi pa si lahk opreberte v članku z naslovom Najbolj obiskane gore v Karavankah.
Viševnik
- Višina: 2060 metrov
- Gorovje: Julijske Alpe
- Čas hoje: med 2 in 4 urami
- Zahtevnost hoje: Lahke označene poti
- Najbolj priljubljeno izhodišče: Rudno polje (46.3458, 13.9236)
Mislim, da ne poznam pohodnika, planinca, ki redno zahaja v gore, pa da ni obiskal gore nad Rudnim poljem. Viševnik je po mojem mnenju ena od 3 najbolj obiskanih gora v Sloveniji. Taka priljubljenost je posledica večjih dejavnikov. Zagotovo je eden od zelo pomembnih dejavikov ta, da je gora lahko dostopna v vseh letnih časih. Tudi vzpon na vrh nam ne vzame nevem kako veliko časa in ni nam treba premagati izdatno veliko višinskih metrov. Prav tako pa je dostop do Rudnega polja enostaven in hiter.
Ob tem pa je Viševnik še eden najlepših razgledih vrhov s pogledom na Triglav, Pokljuško planoto, dolino Save Bohinjke, Južne Bohinjske gore, Karavanke, Bled… Obisk Viševnika lahko “zapakirate” v lepo krožno turo prek Srenskega prevala od tam pa se lahko proti izhodišču spustie na eno ali drugo stran sedla…
Veliko več o eni najbolj obleganih gora v Sloveniji vam ponujam v branje v članku z naslovom Hribi pozimi.
Debela peč
- Višina: 2014 metrov
- Gorovje: Julijske Alpe
- Čas hoje: med 2 in 5 ur
- Zahtevnost hoje: Lahke označene poti
- Najbolj priljubljeno izhodišče: Medvedova konta (46.3748, 13.9409)
Tudi Debela peč, podobno, kot Viševnik leži na robu Pokljuške planote. Za 14 metrov presega mejo 2000ih metrov in je najbolj vzhodni dvatisočak v našem najvišjem gorstvu. Debela peč je izjemno priljubljen cilj za pohodnike v vseh letnih časih. Enostaven in varen dostop, zmerni nakloni poti (z nekaj bolj strmimi odseki) in čudovita Lipanška planina ob poti, na kateri stoji Blejska koča, ki pohodnikom nudi številne dobrote in prijazno postrežbo.
Tudi Debela peč pohodniku, ki se potrudi in osvoji njen vrh postreže s prekrasnimi razgledi! Predvsem pogled več, kot 1000 metrov globko v dolino Krme je fantastičen. Pa seveda Triglav, Planika, Kredarica, Rjavina, Karavanke in številne druge točke je možno občudovati z vrha.
Za vse navdušene gobarje, pa je Debela peč zanimiva tudi zaradi tega, ker so v neposredni bližini izhodišča številni tereni, kjer je moč najti predvsem jurčke in lisičke. Le termin mora biti pravi (avgust in september)
Še veliko več o Debeli peči in vzponu nanjo pa si preberite na povezavi.
Snežnik
- Višina: 1796 metrov
- Hribovje: Snežniško hribovje
- Čas hoje: med 2 in 4 urami
- Zahtevnost hoje: Lahke označene poti
- Najbolj priljubljeno izhodišče: Sviščaki (45.574, 14.401)
Naš najvišji vrh izven Alpskega sveta me vedno navduši. No ja, razen, ko je na vrhu megleno, vetrovno in neznosno mrzlo. Ampak v vseh ostalih okoliščinah je Snežnik fantastična gora z neverjetnimi razgledi, obkroža ga največji neprekinjeni gozd v Sloveniji, številna brezna, prava divjina!
Snežnik se ponaša z enim najlepših razgledov na morje. Z vrha občudujemo cel Kvarner in bližnje otoke. Seveda pa so pogledi s tega Primorsko – Notranjskega očaka, tudi na ostale strani neba prekrasni. S Snežnika vidimo praktično polovico Slovenije, v lepem vremenu pa naj bi se videlo vse do Bosne.
O Snežniku sem v mojih člankih tudi že pisal, zato vam za podrobnejši opis tega lepotca predlagam blog z naslovom Kako na Snežnik.
Golica
- Višina: 1835 metrov
- Gorovje: Karavanke
- Čas hoje: med 2 in 4 urami
- Zahtevnost hoje: Lahke označene poti
- Najbolj priljubljeno izhodišče: Planina pod Golico (46.4706, 14.0599)
V času ko pišem ta članek je Golica zagotovo najbolj obiskana gora v Sloveniji, po možnosti pa po obiskanosti prekaša tudi Šmarno goro. Seveda pa je pogoj sončno vreme. Vsi vemo, da v drugi polovici maja in prvi polovici junija (letos verjento tudi malo dlje), na pobočje Male Golice in travnike, ter planine pod njo prerastejo beli cvetovi ključavnic. In ti prizori, ter seveda neokrnjena narava, prekrasni razgledi in svež zrak na eno najbolj znanih gora v Slovneiji privabljajo trume pohodnikov.
Pogosto pobočje Golice v tem času izgleda bolj podobno mravljišču, kot pa gori. Če tega ne doživiš, skoraj ne moreš verjeti koliko ljudi privabljajo narcise na Golico in okoli nje.
Seveda sem tudi o Golici že pisal, zato vas za podrobnejši opis kje in kdaj cvetijo na Goliic narcise vabim k branju članka Narcise na Golici, za opis poti pa kliknite tukaj.
Košuta – Veliki vrh
- Višina: 2088 metrov
- Gorovje: Karavanke
- Čas hoje: med 2 in 4 urami
- Zahtevnost hoje: Lahke in tudi zelo zahtevne označene poti
- Najbolj priljubljeno izhodišče: Mrzli studenec (46.4146, 14.3314)
Veliki vrn na grebenu Košute pa bo najvišja točka današnjih predlogov. Veliki vrh je namreč za 28 metrov višji od Viševnika in sega 2088 metrov visoko. Košuta je poleg tega, da je to najdaljši Slovenski gorski greben in v dolžino meri kar 10 kilometrov, znana še po eni, bolj slastni stvari. Na planini pod Kofce vrhom, ki je tudi eden od vrhov v grebenu, leži planina Kofce s planinsko kočo na Kofcah. Verjetno vam je koča znano, oz. ste za njo že slišali, saj tam strežejo slavne štruklje, katere obiskovalci trumoma hodijo preizkušati.
Sam sicer nad štruklji nisem najbolj navdušen, oz. sem marsikje jedel že boljše, a vseeno jih je vredno poizkusiti. Še boljše, kot skočiti na Kofce na štruklje, pa je skočiti mimo Kofc na Veliki vrh. Tako, kot vsi vrhovi v članku je tudi Veliki vrh zelo priljubljena točka skozi vse leto. Po svojem južnem pobočju je Košuta sorazmerno prijazno pobočje, po katerem se pohodnik brez večjih težav povzpne na vrh Velikega vrha, na severni, Avstrijski strani pa je gora praktično povsem odsegana in severna stena sega globoko v dolino.
Z vrha imamo čudovite razglede na greben karavank, pa na glavne vrhove v Kamniško – Savinjskih Alpah, vidi pa se tudi Julijce, predvsem Triglavska skupina je lepo vidna.
Več o Velikem vrhu in Košuti nasploh pa si preberite v članku z naslovom Trije najlažji dvatisočaki v Karavankah.
Uršlja gora
- Višina: 1699 metrov
- Gorovje: Karavanke
- Čas hoje: med 2 in 4 urami
- Zahtevnost hoje: Lahke in tudi zelo zahtevne označene poti
- Najbolj priljubljeno izhodišče: Koča na Naravskih ledinah (46.4861, 14.9386)
Tudi naš naslednji cilj se nahaja v našem najdaljšem in najnižjem gorstvu. Le da se bomo tokrat podali na vzhodni del te gorske verige, na Koroško. Tamkajšna najbolj priljubljena gora pa je Uršlja gora. 1699 metrov visoka gora, ki slovi po svoji odlični legi in fantastičnih razgleidh.
Vrh Uršlje gore je precej pozidan, saj so na vrhu, ki je malo razpotegnjen, postavljeni televizijski stolp, cerkev Sv. Uršule in planinska koča. Cerkev Svete Uršule je najvišje ležeča serkev v Sloveniji in ene najvišjeležečih v tem delu Evrope.
Veliko več zanimivosti o gori, njeni zgodovini in razgledih pa si preberite v članku za naslovom Lahke planinske poti.
Slemenova špica
- Višina: 1911 metrov
- Gorovje: Julijske Alpe
- Čas hoje: med 1 in 4 urami
- Zahtevnost hoje: Lahke in tudi zelo zahtevne označene poti
- Najbolj priljubljeno izhodišče: Vrh prelaza Vršič (46.4336, 13.7435)
Lahko bi rekel, da je Slemenova špica podobno obiskana gora, kot Golica, le da je močan naval na goro nad Tamarjem v času jeseni, v septembru oz. začetku oktobra, ko začnejo macesni, ki jih je tam kar nekaj, rumeneti in jih številni ljubitelji fotografije želijo ujeti v svoj objektiv v vsej njihovi lepoti. Glavna atrakcija Slemenove špičke pa je travnato pobočje, na katerem je nekaj mini jezerc, ki so pravi magnet za obiskovalce in fotografe.
Nista pa to edina jockerja Slemenove špice, saj je le-ta namreč ena najlepših razglednih točk za pogled proti, za mnoge najlepši gori v Sloveniji, Jalovcu. Poleg tega lepotca, pa lahko pod nami občudujemo dolino Planica, s skakalnicami, pa kočo v Tamarju, ki jo imamo praktično pod nogama.
Slemenova špička je eden od večjih biserov našega visokogorja in nedvomno si gora zasluži vsakega obiskovalca, ki ga privabi.
Več o njej si preberite v članku z naslovom Hribi 2 uri hoje.
Rodica
- Višina: 1966metrov
- Gorovje: Julijske Alpe
- Čas hoje: med 2 in 5 urami
- Zahtevnost hoje: Lahke in tudi zelo zahtevne označene poti
- Najbolj priljubljeno izhodišče: Javorje (46.2496, 13.8675), ali Ribčev laz 46.276, 13.886
Rodica je čudovita gora v osrčju južnih Bohinjskih gora. Vrh je poraščen s travo in je kot naročen za posedanje in uživanje v razgledih. Južne Bohinjske gore ležijo na skrajnem jugu Julijskih alp in se na eni strnai dvigajo nad enim najbolj pozabljenih delov Slovenije, Baško grapo, da drugi strani pa turisti uživajo v lepotah našega največjega stalnega naravnega jezera.
Vem, da se v tem članku vse skozi ponavljam in ponavljam in ponavljam… kako je vsaka gora posebaj čudovita in da priporočam vzpon na njen vrh. a na Rodico se morate res povzpeti. Vedno ko pomislim na ta vrh, mi ne vem točno zakaj nariše nasmeh na usta, enostavno sta vrh in bližnja okolica prekrasna.
Gora vam ponuja tudi možnosti za krožne ture, ali proti Črni prsti, ali pa proti smučišču Vogel.
Več o Rodici in vzponu nanjo iz najbolj priljubljenega izhodišča si preberite v članku z naslovom 4 enostavni visokogorski vrhovi s čudovitimi razgledi.
Mala Tičarica
- Višina: 2071 metrov
- Gorovje: Julijske Alpe
- Čas hoje: med 3 in 4 urami
- Zahtevnost hoje: Lahke in tudi zelo zahtevne označene poti
- Najbolj priljubljeno izhodišče: Planina Blato (46.3112, 13.8501)
Še zadna izmed 10-ih predlogov najbolj obiskanih gora v Sloveniji (z višino okoli 2000 metrov) je pred nami. Za konec pa sem pustil goro, ki najbolj slovi po svojem razgledu. Mala Tičarica je namreč gora, ki leži nad Dvojnim triglavskim jezerom in kočo pri Triglavskih jezerih. Verjetno ste videli že na desetine fotogravij Dvojnega jezera iz skoraj ptičje perspektive. Vse te fotografije so bile narejene z vrha Male Tičarice.
Pa kar se mene tiče, je pot do vrha 2071 metrov visoke gore in vse lepote ob njej, še bolj nepozabne, kot sam razgled, ki pa je mimogrede fantastičen! Pot nas namreč vodi preko Bohinjskih planin, ki so za moje oči najlepše planine v Slovenskih gorah.
Pot je sicer malo daljša, kot so vse ostale (po kilometrih), a je tehnično zelo enostavna, fizično pa ni pretirano naporna, saj hudih strmin, razen 2-3 krajših odsekov praktično ni.
Podrobneje si lahko o vzponu na Malo Tičarico preberete v članku TUKAJ.
Zaključek
Tako, to je bilo 10 vrhov okoli 2000 metrov na katerih sem v zandjih letih srečeval največ ljudi. Vsi vrhovi so primerni tudi za vaše mlade pohodnike, pa tudi za tiste, ki imate težave z višino. Želim vam varen korak in pojdite Vnaravo.