Najlepši hribi v Sloveniji – izbor 13-ih

Pogosto se ljudje zatekamo k iskanju najlepših, najboljših, najvišjih… pa ne samo pri pohodništvu, tudi drugače v življenju. V tem članku vam bom predstavil 13 zares lepih pohodniških točk, ki jih boste z veseljem še obiskali.

Naslov najlepši hribi v Sloveniji je zelo subjektiven in vsak vrh ali izletniška točka nam ponuja tisočero različnih obrazov, ki so različni glede na letni čas, vremenske razmere, družbo s katero se podajamo na tja, naše razpoloženje… A vseeno, nekatere točke v naših hribih nam neglede na vse dajo nekaj več, kot nekateri drugi. In v današnjem čalnku vam bom predstavil mojih 13 izletniških točk, na katere me vedno znova vleče.

Pa poglejmo katerih je teh 13 čudovitih pohodniških točk v Sloveniji.

1. Porezen
2. Kum
3. Uršlja gora
4. Menina planina
5. Velika planina
6. Okrešelj
7. Planina Krstenica
8. Mrzla Komna
9. Velo polje
10. Matajur
11. Kriška gora
12. Slemenova špica
13. Ratitovec

V kolikor iščete še več idej za prijetne in ne preveč zahtevne vzpone vam bomo morda všeč tudi predlogi v člankih Lahke planinske poti, Kam v hribe z otroki, Hribi v okolici Ljubljane in Vrhovi v okolici Ljubljane, še kakšno idejo pa boste našli v rubriki družinski izleti.

1. Porezen

Glede na naslov članka, pa ga začnimo z vrhom, ki je najvišji vrh v hribovju kateremu pripada. Porezen se strmo dviga nad Cerknim in Baško grapo in je kot rečeno najvišji vrh v Cerkljanskem hribovju. Če to hribovje združimo še s Škofjeloškim, pa ga v višino prekaša le spodaj opisan Ratitovec.

Porezen je eden najlepše razglednih vrhov v našem sredogorju. Že pred samim vrhom se nam začnejo odpirati čudoviti razgledi na vse strani neba, na vrhu pa imamo na dlani celotno severno, osrednjo in zahodno Slovenijo. Pogled proti verigi južnih Bohinjskih gora je s Porezna verjetno najlepši, za njimi kraljuje Triglav s svojo skupino vrhov. Nekoliko vzhodneje vidimo Ratitovec, pa Blegoš, za njima Karavanke, še nekoliko vzhodneje pa Kamniške Alpe in Ljubljansko kotlino. Na jugu se najviše dviguje Snežnik, pa Nanos, Golaki, celoten Trnovski gozd, na zahodu pa vidimo Kanin in še številne nižje vrhove v okolici Tolmina, Kobarida in Bovca.

Več o zgodovini Porezna, poteh nanj in vsem ostalem, pa si lahko preberete v članku z naslovom Kam v hribe za vikend.

2. Kum

Tudi Kum spada v isto kategorijo, kot Porezen, tudi Kum je namreč najvišji vrh svojega hribovja. S svojo višino kraljuje v Posavskem hribovju. Podobno kot Porezen je tudi Kum čudovit razgledni vrh, s to razliko, da je v nasprotju z najvišjim vrhov v Cerkljanskem hribovju Kum praktično do nekaj 10 metrov pod vrhom poraščen z gozdom. Tako da bomo v razgledih uživali praktično samo z vrha.

Glede na to, da je Kum lociran zelo blizu GEOSU, središčni točki Slovenije, se nam ponujajo razgledi zares na vse konce naše lepe dežele. Še posebej zanimive so perspektive iz katerih vidimo Kamniško Savinjske Alpe, pa vzhodnji del Karavank, tudi Snežnik je na drugem koncu, kot smo ga vajeni ob pogledu iz Alp.

Več o posavskem Triglavu si lahko preberete v članku z naslovom Kum – Zasavski Triglav poti in Kam v hribe z otroki?

3. Uršlja gora

Uršlja gora je verjetno najbolj priljubljena gora na koroškem koncu Slovenije. Hkrati pa je ob Peci tudi najbolj prepoznavna med njimi. Res pa tudi je, da poleg Pece in Uršlje gore, Korošči kaj hude izbire sploh več nimajo.

Ampak neglede na to, je Uršlja gora eden od vrhov, ki nam ponuja številne lepote. Neokrnjeno naravo, čudovite gozdove, pravljične travnike na vrhu, da o razgledih sploh ne izgubljam besed. V kolikor imate srečo pri izbiri dneva in vremena, boste na Uršlji gori zares lahko uživali.

Vrh lahko napadete s številnih smeri, vse poti pa so lahke in tudi dobro označene in uhojene.

Več o vzponu na Uršljo goro in še nekaterih podrobnostih o tem čudovitem vrhu si lahko preberte v članku z naslovom Uršlja gora – Koroška lepotica.

4. Menina planina

V kolikor želimo pri Menini planini najti kaj, kar bi bilo naj, je to verjetno njena površina. Saj spada med največje planote v Kamniško Savinjskih Alpah. Poleg tega pa je Menina planina tudi ena izmed najlepših izletniških točk, ki si jih lahko izberete. Predvsem, če iščete lahke planinske poti, ki so primerne praktično za vsakogar.

Najvišji vrh Menine planine Vivodnik je visok 1560 metrov in na njem so člani planinskega društva Gornji grad postavili manjši razgledni stolp, ki pa je ravno prav visok, da nam omogoča prekrasne razglede prek okoliških dreves.

Koča na Menini planini je po mojih izkušnjah tudi ena najbolj gostoljubnih koč v naših gorah. Pa ne da drugje nebi bili prijazni in ustrežljivi, a tu me je njihova dobra volja in odprtost še dodatno navdušila.

Več o različnih poteh po Menini planini in o njenih lepotah, zgodovini, ter seveda dostopih si lahko preberete v člankih z naslovom Menina planina – Raj v KSA in Hribi v osrednjeslovenski regiji.

5. Velika planina

Velika planina je eden od biserov slovenskega turizma. Vsi, ki prispevajo pri prepoznavnosti te planote nad Kamnikom si zaslužijo posebne pohvale. Veliko planino verjetno pozna vsak Slovenec. Seveda ne pravim, da je vsak že bil na njej, vendar pa je zagotovo še slišal zanjo. Če to primerjamo z Menino planino, ki je za moje pojme v nekaterih pogledih celo lepša planota, a je kljub temu ne pozna prav veliko Slovencev izven njene bližnje okolice.

Na Veliki planini je bilo včasih priljubljeno smučišče, ki pa žal že nekaj let ne obratuje. A vseeno so nekatere naprave, ki so bile zgrajene v namen smučišča, še vedno v redni uporabi. Predvsem nihalka na Velko planino je zelo priljubljeno prevozno sredstvo na in z planine. Poleg nje si ogromno ljudi za vzpon proti vrhu planote pomaga z svojimi jeklenimi konjički in jih parkirajo šele na najvišjih parkiriščih. Tretji način dostopa na planino pa so pohodne in kolesarske poti. Te se začnejo globoko v dolinah, ki obkrožajo ta gorski biser.

Velika planina nam ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, zelo dobro je tam gor poskrbljeno tudi za tiste, ki postanejo lačni in žejni.

Več o vzponu na Veliko planino si lahko preberete v članku z naslovom Kam v hribe z otroki.

6. Okrešelj

Iz obrobja KSA pa se bomo preselili v samo srce te druge najvišje gorske skupine pri nas. Okrešelj namreč leži nad koncem ene najlepših Slovenskih Alpskih dolin, Logarske doline. Na Okrešlju sta postavljeni dve koči, planinski dom na Okrešlju je v letu 2021 še v izgradnji, saj je pred nekaj leti do tal pogorel, druga pa je koča v lasti gorsko reševalne službe. Obe ležita le kakšnih 15 minut hoje nad izvirom najdaljše Slovenske reke, ki se začne in konča v Sloveniji. Seveda je to Savinja.

Pot do Okrešlja je sorazmerno zelo enostavna, a vseeno je potrebno biti previden, predvsem v vremenskih razmerah, ki niso idealne. Še dodatno previdni morate biti predvsem tisti ljudje, ki niste vajeni hoje po gorskih poteh, pa tisti, ki imate že utrujene noge… Kljub temu, da je pot enostavna, smo v gorah mnogokrat le korak od potencialno hude nesreče, zato previdnost ni nikoli odveč.

Okrešelj je odlično izhodišče za številne najbolj priljubljene vrhove v KSA. Izjemno je priljubljen v vseh letnih časih, pozimi ga oblegajo številni turni smučarji in snega željni planinci, poleti pa domači in tuji planinci, gorski tekači in tudi družine.

Več o Logarski dolini in enem od zimskih vzponov na Okrešelj pa si lahko preberete v blogu z naslovom Izlet v Kamniško –Savinjske Alpe.

 7. Planina Krstenica

Planina Krstenica je ena najvišje ležečih planin v Bohinjskih gorah. Poleg tega pa je tudi ena najlepših in tudi najbolj poseljenih planin med vsemi. Na planini je poleti dejavna sirarna in mlekarna, tako da, v kolikor ste ljubitelji te vrste hrane, potem si lahko privoščite povsem naravne, bio, eko in še kakšne oznake bi lahko dodali temu kislemu mleku, skuti, siru…

Moje mnenje je, da je to tudi planina z najlepšim razgledom izmed vseh Bohinjskih planin. Iz planine imamo krasen pogled proti Pokljuki, še posevaj domu na Oskovnici, pa Toscu, Ablanci, spodnjim Bohinjskim goram, na drugi strani pa vidimo vrhove Stogov in še nekaterih drugih vrhov v bližini.

Za razliko od vseh ostalih ciljev, ki smo jih danes obdelali, na planino Krstenica vodi zgolj ena planinska pot, seveda v kolikor si za cilj izberete planino. Če boste želeli obiskati to krasno plano se boste morali zapeljati v Staro fužino, tam pustiti avto in se podati proti planini Blato, lahko pa se do Blata zapeljete z avtom in si prihranite okoli 2 uri hoje. Pot do Krstenice je sicer lahka in solidno uhojena, a zaradi nedavnih gozdarskih del, je potrebno biti vseeno prediven, da človek ne zaide iz poti.

Planina Krstenica je sicer odlična izhodiščna točka za pohod do Velega polja in Vodnikovega doma, pa za krožno pot prek Stogov do planine Laz in nazaj proti planini blato. Zelo primerna je tudi v kolikor želite narediti lepo krožno pot po okoliških planinah (Blato, Krstenica, Laz, Planina pri jezeru, Blato).

8. Mrzla Komna

Tudi za naslednji izlet bomo ostali v dolini Bohinjskega jezera, saj se bomo podali na eno najbolj priljubljenih visokogorskih planot v Sloveniji, na Komno. Komna se dviguje zahodno nad našim največjim stalnim jezerom, nanjo pa vodi zelo lepa stara vojaška pot oz. mulatjera.

Izhodišče za skok na Komno je parkirišče pod slapom Savica, kjer izvira en izmed krakov naše največje reke Save. Več o poti na Komno si lahko preberete v blogu z naslovom Hribi pozimi.

Mrzla Komna leži slabo uro hoda od koče na Komni (ki je mimogrede edina visokogorska koča v Sloveniji, ki je odprta skozi celo leto). Od koče na Komni se moramo najprej napotiti proti planini na Kraju, kjer stoji koča pod Bogatinom. Planina na Kraju je še eden od meni izjemno ljubih koncev naših Alp! Izjemna, prava pravljična lepota te planine me vedno znova prevzame!

Ko že v rahlem loku obidemo kočo se z glavne mulatjere, ki nas pelje proti Bogatinskemu sedlu in Krnskemu jezeru, zavijemo desno proti Vratcem, Kalu, Lepi Komni. Sprva nas čaka sorazmerno strm vzpon do sedla (Vratc), tam pa se nam pot položi in odpre pogled proti dolini Lepe Komne. Držimo se markirane poti in po okoli 15ih minutah nadaljnje hoje bomo prišli do točke Mrzla Komna, najhladnejše točke v Slovneiji. Tam so leta 2009 izmerili neverjetnih -49°C!!!

Točka leži nekaj metrov izven poti, tako da, ko boste hodili, bodite pozorni na napis in nekakšno palico, ki označuje to mrazišče.

V kolikor želite s hojo nadaljevati, se lahko sprehodite do Lanževice (2003 metre visok vrh). Najprej se povzpnete do sedla (še okoli 45 minut hoje), kjer se desno odcepi pot do Lanževice (cca 20 minut hoje). Nato pa se boste morali vrniti do sedla in nato v krožni poti nadaljujete proti Bogatinskemu sedlu in nazaj proti koči pod Bogatinom. Pot je zares lepo speljana, nima velikih naklonov, a je sorazmerno dolga, tako da precenite ali, ste sposobni hoditi še cca 2 uri in pol do koče pod Bogatinom in nato še dobro uro in pol nazaj v dolino.

 9. Velo polje

Velo polje je eden najbolj čarobnih kotičkov v naših Alpah. To je vedel že 2. človek Jugostavije, Edvard Kardelj, ki je svoje proste trenutke pogosto preživljal na vikendu, ki leži le streljaj stran od Velega polja. Kardeljev vikend stoji še danes in je na zunaj še v precej dobrem stanju.

Velo polje je velika ravnina, ki je poraščena s travniki in služi, kot planina. Obdajajo jo zares veličastni vrhovi, saj leži pod Triglavom, Mišelj vrhom, Vernarjom in Toscem. Na zahodu se Velo polje zoži v Velsko dolino od koder izpod Kanjevca v času obilnega deževja pridrvijo ogromni hudourniki. Na Jugu pa se Velo polje nadaljuje v planino pod Mišelj vrhom. Na tistem koncu Velega polje leži tudi jezerce, ki je sicer v času pašne sezone bolj podoben mlakuži polni kravjih odplak, v jesenskem in pomladanskem času, pa je jezero videti zelo lepo in čisto.

Velo polje je najlažje dostopno iz Pokljuke (konec ceste na Pokljuki), po poti za Triglav, kakšnih 20 minut pred Vodnikovim domom pa se iz glavne poti usmerimo levo proti Velem polju. Celotna pot je lahka, a sorazmerno dolga. Polje leži na višini nekaj manj, kot 1700 metrov in je polno življenja. Na njem ne kraljujejo samo krave, ampak sobivajo s številnimi svizci, ki prav simpatično tekajo po polju gor in dol, se sončijo, ter se oglašajo z značilnimi piskajočimi zvoki.

Velo polje je s sirarno, ki je aktivna v času pašne sezone vključeno tudi v Bohinjsko sirarsko pot. Tako, da v kolikor ste željni mlečnih izdelkov, si jih lahko privoščite tudi na planini pod Vodnikovim domom.

Obisk Velega polja je čudovito doživetje skozi celotno poletno sezono, a morda je še najlepše konec septembra, ali v začetku oktrobra, ko porumenijo številni macesni, ki obdajajo polje. Takrat je pogled z Vodnikovega doma na Mišelj vrh in Velo polje enostavno enkraten.

10. Matajur

Ko pišem ta blog, se mi ob vsakem naslednjem naslovu zdi, uhhh to je pa nora destinacija! In tudi ob Matajurju sem pomislil na to. Na Matajurju sem bil drugače do trenutka, ko pišem ta blog, samo 1x. a vem, da ga bom naslednjo zimo ponovno obiskal, saj me je povsem očaral! Njegova zgodovina, geografska lega, razgledi, količina snega, vremenske razmere… vse je bilo praktično popolno. Na vrhu se nisem mogel povsem odločiti, ali mi je lepši pogled proti zasneženemu pobočju Krna, ali proti Tržaškemu zalivu, ki se je zdel, kot na dlani.

Več o Matajurju, njegovi zgodovini, razgledih in poti si lahko preberete v članku z enostavnim naslovom Matajur.

11. Kriška gora

Kriška gora je izjemno priljubljen vrh na robu Kamniško Savinjskega gorovja. Na goro vodi kar nekaj poti, a velika večina se odloči za izhodišče v vasi Gozd. Na Kriški gori stoji koča, ki je odprta praktično prek celega leta (zunaj sezone je odprta v čet, pet, sob in ned, ter za praznike). Koča je ena bolj prijaznih v naših alpah in verjetno ni naključje, da so leta 2020 to kočo, po glasovanju planincev razlgasili za naj kočo leta.

Gora je lepo obiskana prek celotnega leta, še posebaj pa je pohodniki oblegajo v zimskem času, saj je to eden redkih vrhov, kjer je koča odprta. Poleg tega pa je Kriška gora tudi izjemna razgledna točka, pa odskočišče za padalce, pa tudi križišče za pot proti Storžiču.

Več o tej čudoviti gori si preberite v članku z naslovom Kriška gora.

12. Slemenova špica

Smo že pri današnjem predzadnjem predlogu. In sicer bomo skočili do enega najbolj fotografiranih delov naših Alp, predvsem v jesenskem času, ko rumenijo macesni. Slemenova špica je namreč vrh nad dolino Tamar, od koder imamo enega najlepših razgledov na Jalovec in skupino Ponc.

Do Slemenove špice nas vodita dve markirani poti, ena, daljša in težja se začne v Planici in nas pelje do Tamarja, od tam pa se vzpnemo do Slemenove špice. Druga, precej manj naporna in tudi povsen nezahtevna pa je pot, ki se začne na našem najvišjem prelazu. Od koder se v približno uri in pol hoje sprehodimo do 1800 metrov visoke Slemenove špice.

Posebnost Slenmenove špice so tudi mini jezerca, ki ležijo ob vznožju travnatega pobočja, ki vodi na vrh špice.

Več o poti in vsem ostalem pa si lahko preberete v blogu z naslovom Hribi 2 uri hoje.

13. Ratitovec

Za zadnji vrh pa sem prihranil verjetno najbolj priljubljen vrh v našem sredogorju. Ratitovec je poleg tega še naš najvišji vrh izven Alp in če izvzamemo Primorsko- Notranjskega očaka Snežnik. Ratitovec je zelo zanimiv vrh, no ja, težko mu rečemo vrh, saj ima kar 4 vrhove, ki so razporejeni po planotastem vrhu.

Poleg tega pa je Ratitovec tudi izjemno lep razgledni vrh s katerega imamo čudovit razgled na vse tri naše gorske verige, pod sabo imamo tudi celotno Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, pa pred njimi Polhograjce in pod njimi Ljubljansko kotlino. Seveda se vidi tudi do Kuma, Snežnika, Golakov in vseh ostalih višjih vrhov v smeri juga.

Na strani v naravo.si sem Ratitovcu posvetil celoten članek, ki nosi naslov Najlažja pot na Ratitovec. Vabim vas, da si ga preberete in predvsem preizkusite ponujene poti naj.

Tako, to je 13 fantastično lepih izletniških destinacij, ki se nahajajo nekje med 1200 in 1900 metri nad morjem. Članke s podobnimi destinacijami boste našli v meniju sredogorje. Upam, da boste izkoristili prihajajoče lepe dneve in skočili Vnaravo!