Planiske poti – 12 priljubljenih destinacij

Vsi ljubitelji gora smo lahko zelo hvaležni, da imamo v Sloveniji 3 gorovja, ki nam ponujajo skoraj da neomejene možnosti za različna pohajkovanja po bolj ali pa manj zahtevnih poteh. Veseli smo lahko, da imamo še vedno veliko prostovolcev, ki v sklopu planinskih društev urejejo planinske poti in nam planincem omogočajo varne, ter urejene in označene poti. Res je, da so nekatere poti malce zanemarjene, vsaj kar se tiče oznak, a potrebno je razumeti, da nekatera društva enostavno nimajo dovolj usposobljenih in zagnanih ljudi za urejanje planinskih poti. Danes se bomo sprehodili po 12-ih izjemno priljubljenih poteh na vrhove višje od 2000 metrov.

Neglede na to, da so vsi vrhovi izmed 12-ih izbranih višji od 2000 metrov, pa so si po zahtevnosti precej različni. Nekaj je zelo enostavnih, tako v smislu fizične, kot tudi tehnične zahtevnosti, kar nekaj pa je zelo zahtevnih in primernih le za tiste, ki ste izkušeni hribolazci. Imajo pa vsi vrhovi izjemne razglede in verjamem, da boste v vseh zelo uživali. Pa poglejmo katerih je teh 12 priljubljenih planinskih poti.

12 priljubljenih dvatisočakov v Sloveniji

1. Velika Raduha

• Višina: 2062 metrov
• Gorovje: Kamniško Savinjske Alpe
• Čas vzpona: 3 ure
• Zahtevnost hoje: Enostavna
• Izhodišče: Radušnik (46.3947, 14.7617)
• Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev in palice

Za ogrevanje sem za vas pripravil enega od najbolj prijaznih in tudi največkrat obiskanih vrhov v Kamniško – Savinjskih Alpah. Raduha je namreč izjemno priljubljen vrh v vseh sezonah. Morda je zaradi lahkega in sorazmerno varnega dostopa pozimi še bolj oblegana, kot poleti.

Kot že omenjeno, gora spada v KSA, a jo od osrednjega dela gorovja ločuje globoka dolina Savinje. Zato greben Raduhe zlahka prepoznamo in zgleda kot nekakšen osamelec med precej nižjimi vrhovi, ki jo obdajajo. Posledično je to tudi ena od najlepše razglednih vrhov v celotnih KSA. Raduha je tudi edini dvatisočak v KSA, ki se nahaja na levem bregu Savinje.

Več o tej čudoviti gori, o izhodiščih, vzponu na njo in vsem kar spada zraven, si lahko preberete v članku z naslovom Hribi pozimi!

2. Mali Draški vrh

• Višina: 2132 metrov
• Gorovje: Julijske Alpe
• Čas vzpona: 2 uri 30 min
• Zahtevnost hoje: Zahtevna
• Izhodišče: Rudno polje (46.3458, 13.9236)
• Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev, čelada in palice

Tako, ogreli smo se, za drugi vrh pa se bomo preselili v naše največje in tudi najvišje gorovje, Julijske Alpe. Mali Draški vrh je sicer gora, ki leži v neposredni bližini veliko bolj priljubljenega in obleganega Viševnika, a je zaradi težjega dostopa in precej krušljivega skalovja gora precej manj obiskana, klub temu, da nam ponuja še lepše razglede, kot njen bližnji sosed.

Najbolj priljubljena planinska pot proti Malemu Draškemu vrhu se začne na Rudnem polju. Najboljše je, če prvi del poti, do prvega križišča nad smučiščem (cca 30 minut od vrha 2 žičnice) sledimo oznakam za Viševnik, potem pa na omenjenem križišču zavijemo proti Lipanci in Srenskemu prevalu (desno)(levo Viševnik).

Pot je precej slabše shojena, kot tista proti Viševniku, pa nič zato. Viševnik bomo obšli po desni strani in se pod Malim Draškim vrhom usmerili levo na Srenski preval. Do prevala je pot povsem enostavna, tu pa se začne tisti bolj “zabavni” del vzpona. Roko na srce, tudi ta del vzpona ni nevem kako zahteven, a je potrebno biti pozoren na markacije in oznake, da ne zaidemo iz označene poti. Priporočljiva je tudi uporaba čelade, saj je kamenje precej krušljivo in hitro se lahko zgodi, da vam nekdo, ki hodi pred vami nehote “pošlje” kamen.

Vrh nam ponuja izjemen razgled na naš najvišji vrh in vse gore na njegovi vzhodni in južni strani. Prav tako lahko občudujemo koči na Planiki in Kredarici, ter globoko v dolini Krne Kovinarsko kočo. Z vrha vidimo praktično celotno pot proti Triglavu, z izhodiščem v omenjeni dolini. V kolikor boste imeli vsaj malo sreče z vremenom, vam svetujem, da si vzamete čas in naj se vam ne mudi. Ambient je zares enkraten. Poleg tega, pa je zelo verjetno, da boste na vrhu sami in boste lahko v miru uživali v zasluženih razgledih.

Ob spustu do Srenskega prevala si lahko izberete tudi drugo pot za povratek do izhodišča. Svetujem vam, da se vrnete po krožni poti prek Jezerc (spustite se na desno stran Srenskega prevala (če gledate v smeri Viševnika) in pot nadaljujete proti Rudnemu polju. Lahko pa se sprehodite tudi do Lipanške planine in tam obiščete Blejsko kočo, ter se od nje potem vrnete do Rudnega polja. Ta odločitev vam bo pot podaljšala za okoli uro in pol.

3. Rombon

• Višina: 2208 metrov
• Gorovje: Julijske Alpe
• Čas vzpona: 5 ur
• Zahtevnost hoje: Enostavna
• Izhodišče: Trdnjava Kluže (46.3612, 13.5893)
• Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev in palice

Rombon je po mojem mnenju eden od najlepše razglednih vrhov pri nas. dviguje se nad bovško ravnino in zaključuje verigo Kaninskih vršacev. Na svojem vzhodnem in severnem pobočju se Rombon zelo strmo spušča proti dnu dolin Koritnice in Možnice.

Najbolj priljubljeni izhodišči za vzpon na Rombon sta iz Bovca in predvsem iz trdnjave Kljuže, ki ga opisujem tudi v članku z naslovom Najlepše gore v Sloveniji.

Rombon pa se ne splača obiskati samo zaradi razgledov (čeprav je že to dovolj velik razlog), vendar je to tudi zgodovinsko gledano ena najbolj zanimivih gora v Sloveniji. Polna je rovov iz 1. Svetovne vojne, hkrati pa je polna tudi naravnih brezen, predvsem na Rombonskih podih. Tu se nahajajo vhodi v brezna, ki so globoka tudi več, kot 1000 metrov.

Več o gori si preberite na zgornji povezavi, verjamem, da bo to še en izmed nepozabnih vzponov, ki jih boste opravili.

4. Srednja Ponca

• Višina: 2228 metrov
• Gorovje: Julijske Alpe
• Čas vzpona: 4 ure
• Zahtevnost hoje: Zahtevna
• Izhodišče: Planica (46.474, 13.722)
• Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev, čelada in palice

Ponce so vam, kot gorski greben verjetno najbolj poznane iz gledanja skokov iz Planice. Komentatorji namreč Planico pogosto poimenujejo tudi dolina pod Poncami. Že ime nam pove, da je Srednja Ponca sredinski vrh v grebenu Ponc, prav tako je Srednja Ponca sredinska glede na nadmorsko višino.

Pot proti vrhu te čudovite gore začnemo ob skakalnicah v naši prečudoviti Planici. Do koče v Tamarju se ravno dobro ogrejemo, tam pa za dobre 3 ure zagrizemo v precej strmo pot, ki se vzpenja po vzhodnem pobočju markantne gore. Vrh je precej razpotegnjen in nam ponuja izjemne razglede proti Belopeškima jezeroma na eni strani, Slemenovi špici in Mojstrovkami na drugi strani. Najbolj pa vas bo gotovo navdušil pogled na kralja slovenskih gora. Jalovec namreč leži nedaleč stran in s svojimi 2645 metri kaže svojo veličastnost. Nekoliko bolj desno, pa nas bo gledal naš 3 najvišji vrh – Mangart.

Več o Srednji Ponci in o celotnem vzponu si lahko preberete v članku z naslovom Enodnevni izlet v hribe, kjer boste našli tudi zemljevid poti in vse ostale podrobnosti.

5. Križ

• Višina: 2410 metrov
• Gorovje: Julijske Alpe
• Čas vzpona: 4 ure 45 min
• Zahtevnost hoje: Zelo zahtevna
• Izhodišče: Ruski križ (46.4434, 13.7768)
• Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev, samovarovalni komplet, čelada in palice

Tudi naš naslednji vrh ni posebaj poznan med tistimi pohodniki, ki so v gorah le nekajkrat letno. Pozna pa večina verjetno Kriške pode, ali pa Kriško steno, ki se navpično dviga na koncu doline Krnica, ki je vedno bolj priljubljena izletniška točka za sprehajalce in družine.

Vzpon proti vrhu Križa lahko opravite iz treh različnih ledeniških dolin. Iz Vrat, Zadnjice in pa že omenjene Krnice. Prav pot iz Krnice je med vsemi najbolj tehnično zahtevna in danes se bomo sprehodili prav po njej.

Izhodišči za sprehod v Krnico sta dve, prvo pri jezeru Jasna, durgo pa pred 3. serpentino na vzponu proti prelazu Vršič. Meni je bolj všeč ta druga možnost, saj je dostop do Krnice hitrejši in nam daje tudi več možnosti (morebitna krožna pot preko Razorja in Vršiča) za različne pohode…

Prvi del poti po Krnici je precej sprehajalen, kakšnih 20 minut višje od koče v Krnici pa začnemo prečiti melišča in hudourniško strugo, ki nam zabriše pohodne poti. A nič hudega, le vztrajati moramo z vzponom proti koncu doline, kjer bomo zagotovo spet našli markacije, ki nas bodo nekoliko pred koncem doline popeljale v levi del mogočne Kriške stene.

Pot skozi steno je sicer dobro označena, a ne prav oblegana, zato je na njen precej peska in kamenja, ki se kaj hitro izpod nog odkotalijo proti dolini. Zato je uporaba čelade zelo priporočljiva, predvsem pa tudi previdnost pri hoji. Vzpon po steni je precej zahteven in ga odsvetujem vsem tisitm, ki imate težave z višino. Tudi varovalni pas vam ne bo kaj dosti koristil, saj jeklenic ni nevem kako veliko in so nekateri deli, kjer jih ni, precej izpostavljeni in zato bi ti deli znali predstavljati velik izziv vsem tistim, ki ne marate več 100 metrskih pogledov v globino.

Vzpon prek Kriške stene vam bo vzel kakšno uro časa, ponudil pa vam bo izjemne razglede proti Krnici in predvsem proti mogočnim stenam Prisojnika in Razorja.

Ko boste prišli na vrh Kriške stene, oz. do Bovških vratc, kot se imenuje tudi ta odsek poti, vas bodo markacije popeljale proti Bovškemu Križu (cca 20 minut hoje), kjer že lahko občudujete Zgornje Kriško jezero in Kriške pode. Od tam pa do Križa imate še okoli 10 minut lahke hoje.

Razgled s Križa je zares izjemen. Vidimo v Vrata, pa v Trento in proti Kranjski gori, kot na pladnju imamo dve najvišji gori pri nas, Triglav in Škrlatico, le streljaj stran pa je še Stenar, Bovški gamsovec, Razor, Prisojnik… In pogled na Kriške pode sploh še nisem omenil!

Oba ostala vzpona, iz Vrat, ali pa iz Zadnice sta tehnično enostavna in primerna za vsakogar, ki ima dovolj kondicije.

6. Zadnji Vogel

• Višina: 2327 metrov
• Gorovje: Julijske Alpe
• Čas vzpona: 4 ure 15 min
• Zahtevnost hoje: Enostavna
• Izhodišče: Planina Blato (46.3126, 13.85)
• Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev in palice

Podobno, kot Križ je tudi zadnji Vogel manj poznana gora v samem osrčju Julijskih Alp. Gora je najvišji vrh grebena Voglov (Prvi, Srednji in Zadnji), ki se dviga nad dolino za Kopico na eni strani in Globoko konto na drugi strani. Na vrh Voglov sicer ne vodi nobena označena pot, a so vseeno vsi trije vrhovi precej lahko dostopni iz Vrat, prevala, ki ločuje dolino za Kopico od doline Triglavskih jezer in Hribaric.

Najboljše izhodišče za “napad” na Zadnji Vogel je po mojem mnenju planina Blato, kjer lahko po čudoviti krožni poti obhodimo eno izmed lepših in bolj enostavnih tras, ki nas bo popeljala prek vsaj 6ih dvatisočakov v samo enem dnevu.

Trasa poti: planina Blato, planina pri Jezeru, planina Viševnik, planina Ovčarija, Štabce, Mala Tičarica, Kopica, Mala Zelnarica, Vrata, Zadnji Vogel, Srednji Vogel, Prvi Vogel, sedlo med Vogli in Slatno, planina Dedno polje, planina pri Jezeru, planina Blato.

Celotna pot je precej dobro uhojena in tudi označena, z izjemo vzpona prek Voglov, kjer pa se tudi ni prav težko orientirati, le spust iz Prvega Vogla na sedlo med Vogli in Slatno je malce strmejši, a tudi nič zelo posebnega. Ko pa ste enkrat na sedlu, pa boste brez težav našli potko, ki vas bo v desno popeljala do markirane poti, ki pelje iz doline za Kopico do planine Dedno polje.

To je ena mojih najljubših krožnih poti, ki je primerna praktično za vsakogar, potrebujete le dovolj kondicije za celodnevno turo po visokogorju. Sicer se 18 kilometrov sliši veliko, a ni prav hudo, tudi 1300 premaganih višinskih metrov ni kakšen izjemen zalogaj za uhojene planince.

7. Stenar

• Višina: 2501 meter
• Gorovje: Julijske Alpe
• Čas vzpona: 6 ur
• Zahtevnost hoje: Enostavna
• Izhodišče: Zadnjica (46.382, 13.761)
• Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev in palice

Stenar je eden od najbolj enostavno dostopnih vrhov, ki so višji, kot 2500 metrov. Na vrh namreč vodi enostavna pohodniška pot, ki je zelo prijazna tudi do tisith, ki ne marate prepadnih sten in izpostavljenih delov poti. Stenar je pogosto cilj številnih pohodnikov, ki se v krožnih poteh podajo na pohode po gorah, ki se dvigajo na zahodnem delu ledeniške doline Vrata. Iz Vrat lahko sicer na Stenar pridemo po treh precej priljubljenih poteh (prek Bovškega gamsovca, čez Sovatno in prek Križa), ki pa so vse tehnično gledano zelo zahtevne.

Bomo pa vzpon na Stenar opravili po sicer najdaljši poti, a tehnično najbolj enostavni izmed vseh. Vzpon bomo začeli v dolini Zadnjica, ki je še ena v nizu čudovitih ledeniških dolin, ki jih bomo spoznali v tem blogu. Za vstop v Zadnjico se moramo podati vse do 50. serpentine na vzponu oz. spustu z Vršiča, odvisno od smeri, s katere prihajamo na naš najvišji prelaz. 50. serpentina se nahaja na Primorskem koncu prelaza, tik nad vasjo Trenta.

V letu 2021 so v Zadnjici lepo uredili parkirišče, ki je od takrat tudi plačljivo. Sicer pa je Zadnjica izjemno izhodišče za številne pohode v osrčje Julijskih Alp. Od tu lahko “napademo” Triglavska jezera, pa Triglav, Bovški gamsovec, Kanjevec, Razor in številne druge priljubljene poti. Zagotovo pa je najbolj priljubljen cilj vseh, ki parkirajo v Zadnici, Pogačnikov dom na Kriških podih.

Po tem istem vzponu se bomo proti Stenarju podali tudi sami. Prvi del poti, do koče je speljan po izjemni mulatjeri, ki so jo med obema vojnama v skale izklesali in jo proti vrhu speljali italjanski graditelji. Za ta del poti si je potrebno v povprečnem tempu vzeti okoli 4 ure, za del poti od koče pa do vrha Stenarja pa še dodatni 2 uri. Kljub temu, da je pot tehnično enostavna, pa je potrebno od Zadnice pa do vrha Stenarja premagati skoraj 1900 višinskih metrov.

Ves trud bo zagotovo poplačan, verjetno še pred vrhom gore. Saj bomo na poti proti Kriškim podom obšli spodnje Kriško jezero, ki je po mojem mnenju najlepše jezero v našem visokogorju. Ob tem pa nam vzpon po mulatjeri praktično ves čas ponuja izjemne poglede proti Trenti.

Če vas te lepote ne bodo prepričale, pa vas bo zagotovo prepričal najlepši pogled na severno Triglavsko steno, ki ga je moč najti.

8. Begunjščica

• Višina: 2060 metrov
• Gorovje: Karavanke
• Čas vzpona: 2 uri 30 min
• Zahtevnost hoje: Enostavna
• Izhodišče: Poljška planina (46.409, 14.2086)
• Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev in palice

Eden najbolj priljubljenih vrhov Karavank, v vseh letnih časih je prav Begunjščica. Čudovit razgledni vrh, ki se dviguje nad rojstnim krajem našega največjega glasbenika, Slavka Avsenika in rojstno vasjo tovarne smuči in plovil Elan.

Na Begunjščico vodi precej poti, tako z Begunjske, kot tudi z Ljubeljske strani. Vzpon na vrh je moč “zapakirati” v različne krožne poti, ki so lahko bolj ali manj zahtevne. Na straneh bloga sem o Begunjščici prisal že v nekaj člankih, o vzponu na vrh z najbolj priljubljenega izhodišča ob koči na Poljški planini si lahko preberete v članku z naslovom Gore za začetnike, o verjetno najbolj priljubljeni in tudi slikoviti krožni poti, ki nas popelje tudi skozi Bornove tunele pa si preberite v članku z naslovom Najbolj priljubljene gore v Karavankah.

9. Turska gora

• Višina: 2251 metrov
• Gorovje: Kamniško Savinjske Alpe
• Čas vzpona: 4 ure 15 min
• Zahtevnost hoje: Zelo zahtevna
• Izhodišče: Koča pod slapom Rinka (46.3696, 14.5986)
• Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev, komplet za samovarovanje, čelada in palice

Logarska dolina slovi, kot ena najlepših dolin v Sloveniji, predvsem je čudovit pogled med potjo v dolino, kjer se pred nami vije cesta med zelenimi travniki, v ozadju pa se dvigujejo več 100 metrske navpične stene Savinjskih vršacev. In eden od vrhov, ki se dvigajo nad enim najvišjih slapov v Sloveniji, slapom Rinka, je tudi Turska gora. 2251 metrov visok vrh je morda še bolj kot poleti, priljubljen pozimi, ko je Turski žleb eden od najbolj obiskanih žlebov v Sloveniji.

Sicer pa sem o tej čudoviti gori že pisal v članku z naslovm Kam v hribe, kjer boste našli podrobnosti o vzponu in vsem ostalem, kar morate vedeti pred obiskom vrha.

10. Jezerska Kočna

• Višina: 2540 metrov
• Gorovje: Kamniško Savinjske Alpe
• Čas vzpona: 6 ur 30 min
• Zahtevnost hoje: Zelo zahtevna
• Izhodišče: Ravenska Kočna (46.385, 14.536)
• Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev, čelada, komplet za samovarovanje in palice

Jezerska Kočna je najvišji vrh v druščini 12ih, ki jih predstavljam v tem članku. S svojimi 2540 metri je to tudi drugi najvišji vrh v Kamniško Savinjskih Alpah. Kot, da to nebi bilo dovolj, pa je Jezerska Kočna po mojem mnenju tudi najtežje dostopni vrh med vsemi predstavljenimi. A neglede na to, je vrh, ki se dviguje nad Jezerskim zelo priljubljen med obiskovalci gora.

Mnogi planinci se Jezerske Kočne lotijo v paru skupaj s sosednjim Grintavcem, ki je le za 18 metrov višji od svoje sosede. Nemalo pa je takšnih, ki se na vrh najvišje Kočne podajo prek verjetno najbolj obiskane koče v Kamniško Savinjskih Alpah (Češke koče) in uživajo v čudovito razgibani poti, ki pa je na nekaj mestih tudi zelo izpostavljena in kaj hitro lahko tudi nevarna. Številni planinci pravijo, da je pot na Jalovec zares zahtevna, ali pa pot na Škrlatico, Razor in še kateri vrh, a moje mnenje je, da je vzpon na Jezersko Kočno s strani Češke koče bolj zahtevna in zahteva več previdnosti, kot vse zgoraj naštete.

Sicer je prvi del vzpona do Češke koče in naprej po melišču proti stenam Dolgega hrbta in Kočne, sorazmerno enostavna, a pot že nekaj metrov po vstopu v skale postane zelo zahtevna in ta zahtevnost z izjemo 2 ali 3 odsekov traja praktično do vrha. Predvsem je zanimiv del poti, ko pridemo na južno pobočje in se moramo dobesedno splaziti skozi razpoko med skalama. Večina mora tu sneti nahrbtnik in ga porivati pred seboj do konca te okoli 3-4 metre dolge razpoke. Tudi nadaljnih nekaj metrov poteka po ozki polički sredi stene, ki nima varoval. Za namenček je polička še polna drobnega kamenja, tako da je na tem delu previdnost na prvem mestu.

Tudi sam vrh Jezerske Kočne je zelo zanimiv, je eden od najmanj prostornih vrhov, kar sem jih videl pri nas. Verjetno je na vrhu okoli 9 kvadratnih metrov prostora. Ko sem bil na vrhu, nas je bilo tam 5, pa je bila skoraj že gneča.

Sicer pa nas skozi celoten vzpon spremljajo čudoviti razgledi, ki se z višino samo še stopnjujejo. Z vrha boste lahko občudovali enega najlepših pogledov na greben Košute in ostale vrhove v KSA, ter grebenu Karavank.

Morda še to, na Češki koči, pa tudi kakšnih 30 minut višje, lahko napolnite zaloge vode, tako da vam ni potrebno že od parkirišča tovoriti polnih zalog vode…

11. Vernar

• Višina: 2225 metrov
• Gorovje: Julijske Alpe
• Čas vzpona: 4 ure 30 min
• Zahtevnost hoje: Zelo zahtevno brezpotje
• Izhodišče: Dolina Krma (46.3911, 13.9156)
• Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev, čelada in palice

Vernar je vrh na katerega ne vodi nobena označena planinska pot. Je pa to zagotovo vrh, mimo katerega vodita dve najbolj oblegani in verjetno tudi najbolj enostavni poti na Triglav. Vernar namreč stoji na koncu doline Krma, na drugi strani pa se po njegovem pobočju vzpena pot z izhodiščem na Pokljuki, ki se mimo Vodnikovega doma vije proti Konjskemu sedlu.

2225 metrov visok vrh je hkrati tudi ena najlepših razglednih ploščadi za občudovanje Triglava. Vzpon na ta zanimiv vrh je sicer precej zahteven in ga priporočam samo izkušenim in veščim planincem. Si pa lahko vse podrobnosti o njem preberete v članku z naslovom Enodnevni izlet v hribe.

12. Veliko Špičje

• Višina: 2398 metrov
• Gorovje: Julijske Alpe
• Čas vzpona: 4 ure 45 min
• Zahtevnost hoje: Zahtevna
• Izhodišče: Planina Blato (46.3126, 13.85)
• Priporočljiva oprema: športna pohodna obutev, čelada in palice

Veliko Špičje je ena od gora, ki jih večina Slovencev ne pozna, a vendar praktično vsi hribolazci vemo, kje se nahaja. To je namreč gora, s katere je po mojem mnenju najlepši pogled na dolino Triglavskih jezer, še posebaj na največje jezero izmed 7-ih, Ledvičko.

O Lepem Špičju, pa tudi o Velikem Špičju, sem na straneh tega bloga že pisal, zato vas bom povabil, da si preberete članek z naslovom Najlepše razgledne gore v Sloveniji in se podate na ta čudoviti vrh, ki vam bo gotovo ostal v nepozabnem spominu.

Zaključek

Pregled 12-ih izjemnih vrhov je za nami. Verjamem, da ste med njimi našli idejo ali dve tudi zase in da boste postopoma obdelali vse predlagane vrhove. Vem, da boste ob primernem vremenu v njih izjemno uživali, tako kot sem jaz, ali pa še bolj.

Želim vam super dan in pojdite Vnaravo!