Po medvedovih stopinjah – pohod, ki vas bo izžel a navdušil

Slovenci smo v povprečju nedvomno rekreativno izjemno aktiven narod. To se najbolje vidi v hribih, kjer je vsako leto več ljudi, pa na cestah, kjer kar mrgoli kolesarjev, tudi športne dvorane in fitnesi bi bili gotovo polni, če bi lahko bili. Ta ljubezen do aktivnega načina življenja pa se pokaže tudi na rekreativnih prireditvah, kot je pot Po medvedovih stopinjah, kjer se zbere malo morje ljudi iz celotne Slovenije.

Pot po medvedovih stopinjah je bila v moji “knjižici” želja že vsaj 4 leta, ko se je na to vztrajnostno pešačenje po čudovitih Kočevskih gozdovih prijavil sosed Aleš. O prireditvi in nasploh o trasi sem slišal samo pohvale, pa ne samo od enega človeka. Glede na to, da uživam v potepanjih po gozdovih in da so kočevski gozdovi eni najlepših v Sloveniji, je bilo hitro jasno, da se bom prej ali slej znašel na štartu te čudovite prireditve, ki nas popelje skozi Kočevski Rog.

Mimogrede, v kolikor uživate v podobnih sprehodih po gozdovih širom Slovenije, vam predlagam, da si preberete članke z naslovi 7 vrhov v okolici Ljubljane, Kako na snežnik, Menina planina, raj v KSA, Lahke planinske poti, Hribi v okolici Ljubljane, Kam na Pohorje in Znamenitosti Idrije. Za še boljše spoznavanje Kočevskega Roga pa vas vabim, da preberete članek na POVEZAVI.

Podnaslovi

• Pot Po mededovih stopinjah ali Roška pot
• Kako zahtevna je pot Po medvedovih stopinjah
• Kako se opremiti za pot Po medvedovih stopinjah
  • Če je vreme lepo in suho
  • Če je vreme hladno in vlažno
• Znamenitosti, ki jih vidimo med Roško potjo
• Zaključek

Karakteristike poti:

Pot Po medvedovih stopinjah ali Roška pot

Sedaj že precej daljnega leta 1999 je kočevski gozdni strokovnjak Anton Prelesnik zasnoval 3 dnevno učno pot po Kočevskih gozdovih. Nekateri pohodniški navdušenci so se poti lotevali v odsekih in iz leta v leto je priljubljenost rasla…

Glede na to, kar sem videl v Kočevskih gozdovih, bi rekel, da nič čudnega. Pot je speljana po zares izjemno lepih gozdovih, zračnih, na večini poti brez podrastja, ogromna drevesa z gostimi krošnjami, čudoviti travniki na katerih rastejo izjemne več sto let stare bukve, čudoviti razgledi, neopisljiva mogočnost narave in njena energija…

Poleg vsega tega pa ima Kočevski gozd zaradi dogodkov med 2. Svetovno vojno, ko je tu imelo bazo odporniško gibanje proti okupatorjem, ter številne bolnišnice… ter nato povojni dogodki, ki jih naši politiki še danes sprida izrabljajo za razdeljevanje naroda, prav poseben status.

Gozdovi okoli Kočevja so bili dolga leta tabu tema, zaprto območje, kamor civilisti niso imeli dostopa. Nič čudnega, saj je imela tam vojska in policija svoje skrivne položaje, zgradili so enega najbolj sofisticiranih bunkerjev daleč na okoli, gozd pa še danes skriva številna brezna, ki so zadnja počivališča mnogokaterih sodelavcev okupatorskih sil, ter tudi civilistov. Vsa ta in še številna druga dejstva delajo Kočevski gozd še toliko bolj mističen

V letu 2014 so organizirali prvi organiziran pohod po celotni trasi, v nekaj kratkih letih je velikost prireditve presegla vsa pričakovanja in leta 2018 so ustanovili turistično društvo Po medvedovih stopinjah, ki dan danes organizira istoimensko prireditev, kjer sodeluje preko 2000 pohodnikov, za njih in njihovo udobje pa skrbi okoli 100 prostovoljcev in organizatorjev.

Sam lahko rečem, da je prireditev izjemno organizirana, prireditveni prostor je postavljen v čudovito okolje Kočevskega jezera, kjer je moč podaljšati svoj obisk Kočevja za dan ali dva v tamkajšnem kampu, apartmajih…

Kako zahtevna je pot Po medvedovih stopinjah?

Tehnično gledano je pot Po medvedovih stopinjah enostavna pohodna pot, večino časa je speljana po gozdnih vlakah, stezicah in poteh, nekajkrat preči travnike, del poti je speljan po makadamskih cestah, nekaj pa je tudi asfaltne podlage. Naklon ni nikjer posebaj strm. Največji naklon je ob vzponu na najvišji vrh pohoda, 1099 metrov visok Rog, a tudi ta “strmina” vstraja le kakšnih 200 metrov.

Sicer pa so poti primerne za praktično vse zdrave in normalno gibalno sposobne ljudi, ki imajo dovolj volje in kondicije, da so v zmernem gibanju (povprečna hitrost hoje okoli 5km/h) med 12 in 16 ur.

Kako se opremiti za pohod Po medvedovih stopinjah?

Glede na to, da je pohod organiziran v vsakem vremenu, je odgovor težko podati povsem jasno. Zato ga bom podal v dveh delih.

Če je vreme lepo in suho

V kolikor je vreme lepo, s prijetnimi temperaturami okoli 15-20°C, potem je odgovor preprost. Štartali boste oblečeni, v nekje 3-4ih slojih (spodnja majica, kratka majica kakšen flis in jaknica, oz. nekaj podobnega), ko se boste segreli boste sloje enostavno slačili s sebe in jih prestavili v nahrbtnik. Sam sem imel v nahrbtniku, poleg tega kar sem imel oblečeno, še dve kratki majici in kapico s šiltom. Obute sem imel trail športne copate, ki so namenjene za hitro gibanje po neurejenih poteh, obute sem imel nizke športne nogavice, ki se ne grbančijo, ne lezejo z nog in se hitro sušijo, na sebi pa sem imel še tekaške kratke hlače.

Številni pohodniki imajo raje dolge hlače (stvar individualne izbire), mene nižje temperature ne motijo, pri višjih pa imam precej raje, da se noge normalno hladijo. Seveda imate lahko v nahrbtniku tudi rezervne hlače, a zavedajte se, da vsako dodatno oblačilo prinaša nekaj dodatnih gramov na vašem hrbtu… Je pa na vmesnih kontrolnih točkam moč odložiti kakšen kos opreme, do cilja pa vam ga dostavijo prijazni organizatorji.

Pri izbiri obutve bodite zelo pozorni na to, da so čevlji že uhojeni, da ste z njimi prehodili vsaj nekaj malo daljših tur in da ste jih imeli na nogah neprekinjeno vsaj 6 ur ali več. Prav ta del opreme je najbolj kritičen. Mnogi pohodniki imajo s seboj še dodaten par obutve, a sam tega nikoli ne prakticiram, ker pri številki noge 49, so čevlji tako veliki, da mi enostavno zasedejo preveč prostora, pa tudi ne vidim prave potrebe za to.

Zelo vam priporočam tudi uporabo pohodnih palic, le te bodo precej razbremenile vaše noge, pa tudi položaj telesa je veliko lepši, če človek za hojo uporablja palice, ob tem pa boste z njimi še precej stabilnejši.

Če se ustavimo še pri nahrbtniku, ta naj bo čim bolj udoben, jaz uporabljam trail tekaški nahrbtnik, ki ima cca 15 litrski volumen. To mi brez težav zadošča, da imam s seboj okoli 2 litra in pol vode (možnost dotakanja na vsaj 19 kilometrov) in dovolj hrane za primer, če jo potrebujem. Namreč na poti nam organizator postavi okrepne postaje, kjer se lahko okrepčamo in napolnimo porabljene rezerve vode, hrane…

Če je vreme hladno in vlažno

V kolikor pa je vreme slabše pa je potrebno s seboj imeti nekaj več opreme, oz. je oprema malce drugačna. V takšnem primeru je dobro, če imate na nogah nepremočljive pohodne čevlje oz. gojzdarje, verjetno največja skrb vam mora biti, da ohranite noge suhe, sicer lahko zelo hitro pride do žuljev in podobnih nevšečnosti, ki pa nam prijeten sprehod, lahko spremenijo v neskončno trpljenje.

Pri oblačilih je modro dodati nepremočljiv zgornji del, oz. nekakšno palerino, ki bo ščitila spodnja oblačila pred vlago in dežjem. Zelo dobro je, če je ta palerina lahka in vam omogoča normalno gibanje, ter je vseeno toliko zračna, da bo vaše telo lahko normalno dihalo in odvajalo vlago…

Zelo dobro je, da imate v spremenljivem vremenu v nahrbtniku zamenjavo za vsak kos oblačila (spodnje halče, nogavice, vse zgornje dele razen končnega sloja in hlače).

Verjetno boste ob slabšem vremenu potrebovali tudi večji nahrbtnik, seveda mora biti ta udoben in super je, če je nepremočljiv, oz. ima tudi nahrbtnik palerino. Za takšne pohode sam prakticiram nahrbtnike z okoli 30-40 litrsko prostornino, odvisno od tega kaj vse boste vzeli s sabo. Tudi če je nahrbtnik nekoliko večji, še vedno ni nujno, da je poln.

Pri hrani je stvar precej podobna, kot v lepem vremenu, med tem, ko lahko v vlažnem in hladnejšem vremenju s seboj nosite nekaj manj vode.

Ob vsej tej opremi pa je dobro, če imate v nahrbtniku tudi nekaj dobrih obližev, kak izotonični napitek (kvaliteten), dvostransko alu folijo, rezervno svetilko, nož, vžigalnik in prvo pomoč. Sicer pa si lahko žulje ali kakšne druge nevšečnosti oskrbite, oz. vam oskrbi medicinsko osebje na okrepnih postajah.

Znamenitosti, ki jih vidimo med Roško potjo

• Rog
• Kraljica Roga, 500 let stara jelka
• gozdni rezervat Pugled-Žiben
• Kočevsko jezero
• Roška žaga
• Ostanki kočevskih vasi
• Rajhenavski pragozd
• Prelesnikova koliševka

Posnetek 9. pohoda po medvedovih stopinjah sem naredil v 2 delih

Posnetek 10. jubilejnega pohoda po medvedovih stopinjah

Zaključek

Roška pot oz. pot Po medvedovih stopinjah je ena od lepših poti, kar sem jih naredil, oz. odhodil. Zares so Kočevski gozdovi nekaj posebnega, zdijo se neskončni. Le redko kje lahko občudujemo tako mogočna drevesa, tako zračno hosto in tako nedotaknjeno naravo. Že samo zaradi tega je vredno obiskati Kočevski Rog. V kolikor pa imate radi izzive pa bo pot Po medvedovih stopinjah za vas pravšnje vabilo.

Poskrbite, da se boste poti lotili v primerni opremi in dobri družbi, saj bo tako pot lažja, bolj prijetna in pravšnje doživetje. Imejte lep dan še naprej in pojdimo Vnaravo!