Postojnska jama – jama vseh jam

Ko govorimo o Slovenskem turizmu, potem enostavno ne moremo mimo naše daleč najbolj obiskane in tudi največje turistične jame v Postojni. Jama, ki jo je v tisočletjih izdolbla reka Pivka je simbol Slovenije in eden naših največjih turističnih “artiklov”. Postojnska jama je prav zares jama presežkov in v nadaljevanju besedila se bomo teh presežkov tudi dotaknili, v blog pa bom vključil tudi doživetje in turističen obisk jame, mene kot jamarja.

Postojnska jama privablja turiste že vse od leta 1819. Od takrat pa do danes se je po njenih rovih sprehodilo že več kot 40 milijonov obiskovalcev. Jama je v celoti dolga nekaj več kot 24 kilometrov, za turistični ogled pa je namenjenih okoli 5 kilometrov rovov. Prvo električno razsvetljavo so v jami imeli že leta 1884, kar je veliko prej, kot je javno razsvetljavo dobila Ljubljana. Prve tire so po jamskih rovih položili leta 1872, a so sprva po njih vodniki potiskali petične goste na nekakšnih vozičkih.

Mimogrede, v kolikor iščete še več podobnih izletov po Sloveniji vam predlagam, da si preberete članke z naslovi Znamenitosti Idrije, Znamenitosti Kočevja, ter lepote Bok in okolice. Poglejte pa si tudi ideje za izlete v bližino Postojnske jame, Predjamski grad, Nanos, Ferati v Vipavski dolini, Cerkniško jezero, Rakov škocjan in Planinsko polje.

Zgodovina Postojnske jame in njen razvoj

Postojnska jama je prve obiskovalce gostila že v pradavnini, ko so jo poseljevali praljudje. Turistično pa je postala zanimiva po letu 1818, ko je eden od domačinov naključno odkril vhod v globje rove. Turistična dejavnost se je v jami začela že leto kasneje.

Prvi razmah je jama doživela z uvedbo električne razsvetljave, to je zelo pocenilo in poenostavilo razsvetljevanje jame, ki je bilo in je še vedno nujno za normalen turističen ogled jame.

Postojnska jama je s svojo izjemno lepoto, sorazmerno lahkim in varnim dostopom privabljala pomembne goste že od samega začetka. V Expo jama Kras si lahko ogledate tudi seznam in podpise vseh gostov, ki jim pravimo “pomembneži”.

V času med obema svetovnima vojnama je bila Postojna na ozemlju takratne Italije in v tem času se je v jami kar precej dogajalo. Tako naprimer v tistem času dobimo turistično krožno pot, ki jo za turistični ogled uporabljajo še danes.

Ob tem so Itailjani kopali tudi skrivne predore, da bi tako v primeru vojne naši obrambni liniji prišli za hrbet… A iz tega ni bilo nič, razen tega, da so partizani po kapitulaciji Italije v 2. vojni Nemcem, ki so v začetnem delu jame skladiščili velike količine kerozina (varno spravljenega pred morebitnimi napadi z zraka), le tega zažgali, do njega pa so prišli prav skozi italijanske skrivne rove, za katere nemci niso vedeli. Kerozin je v jami gorel cel teden in posledice tega požara so v začetnih nekaj 100 metrih vidne še danes.

Po 2. vojni je Postojnska jama doživela velik razcvet, predvsem v 70 in 80ih letih je beležila rekordne obiske, ki jih niso presegli in jih verjetno tudi ne bodo, še dan danes. V tistem obdobju je jamo obiskovalo skoraj milijon obiskovalcev letno, v zadnjem obdobju pa so se številke gibale nekje okoli 700 tisoč ljudi.

S temi številkami je Postojnska jama daleč največja turistična znamenitost v Sloveniji in ena najbolj obiskanih v Evropi.

Ogled Postojnske jame

V Postojnski jami sem bil že kot otrok, ne spomnim se točno, a star sem bil okoli 10 let. V jamo sta naju s sestro peljala stara starša, a od tistega obiska se razen vlakca, koncertne dvorane in tega, da so nam v jami ugasnili luč, ne spomnim kaj dosti.

Po pravici povedano, niti nisem imel kakšne hude želje, da bi si jamo ogledal kot turist, saj sem jamar in z našim društvom (jamarsi klub Borovnica) redno obiskujemo najrazličnejše jame po Sloveniji. V zadnjem obdobju smo raziskovali in za kar nekaj kilometrov podaljšali jamo pod Predjamskim gradom… Tako, da se mi misel na voden ogled jame, ob tem, ko se lahko na drugi strani po jamah sprehajam kakor me je volja, ni zdel prav privlačna izkušnja.

A glede na to, da imam blog in da v njem opisujem ideje za izlete v Sloveniji, je bilo kar malo čudno, da v blogu nimam omenjene naše največje turistične znamenitosti… Tako sem se odločil in deževno majsko nedeljo skočil do Postojne na ogled njenega podzemlja.

Kljub temu, da sem se odločil za prvi dopoldanski termin vstopa v jamo, me je presenetilo kako živahno je bilo v okolici jame. Vedno sem tudi pozoren na to, kako me sprejmejo na blagajni, v trgovinah s suvenerji in v Postojni so me na blagajni pričakale nasmejane in zelo prijazne gospodične, podobno pa je bilo tudi v trgovinici, ker sem kupil magnetke za na domači hladilnik.

Pred vstopom v jamo smo se obiskovalci razvrstili v skupine, glede na jezik v katerem smo želeli da nas vodič popelje skozi podzemlje. Od vseh skupin (angleška, nemška, italijanska) je bila slovensko govoreča najmanjša, kar pa niti ni presenetljivo, saj Postojnsko jamo obiskujejo predvsem tujci, še posebaj vzhodnjaki.

Po vstopu v jamo je že samo vkrcanje na vlakec, ki pelje po naravni jami pravo doživetje, kaj šele sama vožnja. Kolikor vem je Postojnska jama edina jama na svetu v kateri vozi dvosmerna oz. krožna železniška proga. Moram priznati, da me je že sama vožnja proti izhodišču navdušila, jama je zares izjemna, toliko kapnikov pa ne vidiš vsak dan. Niti ne pomnim, da bi v kateri izmed jam videl kapnike posejane tako na gosto, kot so tu. Kaj šele, da bi kje videl tako mogočne kapnike, kot so tu.

Že kmalu po izstopu iz vlakca se sprehodimo skozi največjo dvorano v Postojnski jami le ta je dolga več, kot 300 metrov, v njej pa so tudi najvčeji in najstarejši kapniki. Najvišji je visok kar 16 metrov in ocenjujejo, da je star več kot 300 tisoč let.

Celoten krog po jami je zares fancinanten, splača se prisluhniti tudi vodiču, saj nam je razkril ogromno informacij, ki jih poprej o jami in vsem kar se je in se dogaja okoli nje, nisem vedel.

Kljub temu, da sem imel kar majhen odpor do vodenega ogleda turističnega dela Postojnske jame, pa sem sedaj povsem drugačnega mnenja, ogled jame me je navdušil. Tudi sama jama je vseeno na nekem drugem nivoju, kot velika večina jam, ki sem jih videl do sedaj. Jama je izjemno raznolika in iz koraka v korak me je navduševala z izjemnim jamskim “okrasjem”.

Ob zaključku našega kroga po rovih globoko pod površjem smo se ustavili še pri velikem akvariju v katerem domuje nekaj človeških ribic. Pred leti so se prav v tem akvariju izvalile prve človeške ribice v ujetništvu na svetu. Vse skupaj pa so posneli tudi s kamerami.

Vožnja z vlakcom v jami je zelo lepo doživetje, ampak najbolj navdušeni so bili seveda otroci. Mene pa je najbolj prevzela končna železniška postaja, z lahkoto najlepša v Sloveniji. Ob zaključku, pred izhodom iz jame se namreč sprehodimo mimo reke Pivke, ki pred našimi očmi odteče v spodnje nivoje drugega najdaljšega jamskega sistema pri nas.

Postojnska jama cenik

Urnik v Postojnski jami

Zaključek

Postojnska jama je po mojem mnenju upravičeno največja turistična znamenitost pri nas. Lahko smo ponosni in hvaležni, da imamo tako izjemno jamo prav v Sloveniji, praktično pod našimi nogami. Kot sem napisal že v zgornjih odstavkih me je jama navdušila, prav tako sem zelo vesel, ker sem videl, da z jamo upravljajo pravi ljudje, ki se znajo iti turizem, hkrati pa jim ni vseeno tudi na ohranjanje jame v kar se da neokrnjeni obliki.

Za konec lahko rečem samo, da upam, da se v Postonjsko jamo kdaj odpravim tudi kot raziskovalec in se sprehodim še po rovih, ki turistom niso na voljo za ogled. Vam pa želim lep dan in pojdimo Vnaravo!