Spoznajte čudovite znamenitosti Slovenske Istre

Prav neverjetno je, da imamo v Sloveniji toliko svojevrstnih koščkov zemlje in kljub temu, da to našo deželico raziskujem že kar nekaj časa, me vedno znova preseneti in opomne, da praktično ne poznam še ničesar. Na našo obalo zahajam sorazmerno pogosto, saj smo imeli tam trgovino z barvami, poleg tega pa v Kopru živi tudi moja sestra. Vendar to, da se pelješ skozi del Istre še ne pomeni, da jo tudi poznaš. Prav zato sem se pred kratkim odločil, da se podam na izlet po Slovenski istri, z namenom, da jo pobolje spoznam.

Izlet po Slovenski Istri sem opravil s prijateljem Gregorjem in začela sva ga na Kraškem robu, v vasici Osp, skočila na grad Socerb in v Sveto jamo, si ogledala največjo udornico v Sloveniji, se zapeljala na ogled ene najlepših cerkvic v Istri, se povzpela na Lačno, na tamkajšnji razgledni stolp in skočila še do slapa Veli Vir, ter za konec obiskala novo plažo v Kopru, ter se sprehodila po Škocjanskem zatoku. Izletu sem naknadno dodal še nekaj atraktivnih destinacij, ki vam bodo gotovo všeč.

Kam v Slovenski Istri

1. Grad Socerb
2. Sveta jama na Socerbu
3. Udornica v Ospu
4. Utrdba in razgledišče nad Črnim Kalom
5. Pot po Kraškem robu
6. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah
7. Lačna – razgledni stolp
8. Slap Veli Vir
9. Ušesa Istre – spodmoli pri Sočergi
10. Pot 7. slapov
11. Slap Supot
12. Mesečev zaliv
13. Nova plaža v Kopru
14. Škocjanski zatok

Izlet je sicer moč opraviti v enem dnevu, a je morda bolj pametno, da si ideje za ogled razdelite v 2 ali morda celo 3 dneve, predvsem če planirate družinski izlet. Vse destinacije so sorazmerno blizu in se lahko tudi sproti odločate kaj si boste ogledali in kaj ne.

Mimogrede, če pa iščete ideje za podobne izlete na Primorskem, pa vam predlagam da si pogledate izlete z naslovi Po Kraškem robu, Dolina Glinščice, Izlet Goriška brda, Prekrasna Vipavska dolina, Znamenitosti Tolmina, Kam v Kobaridu, Kam v Bovcu, Baška grapa znamenitosti, Znamenitosti Bovca, Kam v hribe za vikend in Enostavni vrhovi s čudovitimi razgledi.

Zemljevid izleta od izvoza na Črnem kalu

1. Grad Socerb

• Čas vzpona: 70 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče pod plezališčem Osp (45.5672, 13.8622)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: da
• Parkirnina: 1€/uro

Za začetek našega potepanja po Slovenski Istri se bomo zapeljali v vas Osp, ki je ena najstarejših vasi v Sloveniji. Prvič je v pisnih virih omenjena že v 11. stoletju. Vas je danes znana predvsem po dveh velikih udornicah, ki sta izjemno priljubljeni plezališči, ob tem pa je vas tudi izhodišče za priljubljen sprehod do gradu Socerb.

Glede na to, da je Osp klasična stara Istrska vas z ozkimi uličicami, ni presenetljivo, da v vasi avta ne boste mogli parkirati. A nič hudega, zelo lep in velik parkirni prostor je urejen le kakšnih 100 metrov pred vasju, pod manjšo od udornic na kraškem robu. Na parkirišču so urejene tudi sanitarije.

Za vzpon na grad Socerb se bomo s parkirišča najprej sprehodili do vasi, nekaj metrov naprej od hudourniške struge, kjer iz velike udornice ob obilnih padavinah pridivja prava reka.

Ob tablah, na katerih piše nekaj zanimivosti o okolju, v katerem se nahajamo je tudi spomenik padlim borcem v 2. Svetovni vojni. Mimo spomenika se bomo sprehodili skozi vas (držite se leve) in že zelo kmalu prišli do gozdne potke, ki nas bo po dobri uri hoje pripeljala do čudovitega razglednega pomola nad kraškim robom, na katerem kraljuje grad Socerb.

Glede na izjemno strateško lego ne čudi, da grad na tem mestu stoji že od 14. stoletja in da je bil pogosto napaden, oblegan in je imel v zgodovini številne različne lastnike. Najdle so ga imeli v lasti Benečani, njegovi lastniki pa so bili tudi Habzburžani.

Grad je leta 1780 ob udaru strele pogorel do tal. Leta 1924 pa so obnovili le majhen del gradu, tako da je današnja podoba gradu bolj skromna. Zato pa je razgled z gradu, ali pa z razglednega platoja nedaleč stran zares čudovit. Trst in njegovo okolico imamo, kot na dlani, prav tako se lepo vidi gričke okoli Kopra in tudi samo mesto je lepo vidno.

Žal pa celotno idilo skazijo predvsem cigaretni ogorki, ki jih je zares ogromno, pa tudi druge smeti ležijo na okoli. Enostavno ne razumem, kako ljudje svoje odpadke odmetavajo povsod, kjer jim padejo od riti. Bi pa lahko pristojni na razgledni ploščadi postavili tudi kak koš za smeti in vsake toliko časa počistili za nemarnimi obiskovalci.

2. Sveta jama na Socerbu

Jama se nahaja le nekaj 100 metrov od razgledne točke ob gradu Socerb. Pohvali se lahko s precej impresivnim vhodom. V celoti je jama dolga nekaj več, kot 200 metrov, globoka pa je 44 metrov. Tako, kot o gradu je tudi o jami v svoji Slavi Vojvodine Kranjske pisal že Janez Vajkard Valvasor.

Posebnost jame je, da je v njej edina podzemna cerkev v Sloveniji. V cerkvi so tudi letni obredi, ki privabijo številne obiskovalce.

Jamo je zaprtega tipa, a si jo je moč ogledati vsako nedeljo ob 14. uri. Premore pa jama zelo lepe stenske sige in nekaj čudovitih kapnikov, tako da vam jo priporočam v ogled.

3. Udornica v Ospu

• Čas vzpona: 20 minut
• Zahtevnost poti: lahka (po potki)
• Izhodišče: parkirišče pod plezališčem Osp (45.5672, 13.8622)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: da
• Parkirnina: 1€/uro

Po spustu s kraškega roba nazaj v vasico Osp, vam predlagam, da se sprehodite še do konca velike udornice v Ospu. Sam sem se do udornice sprehodil kar po strugi hudournika (pelje pa do tja tudi lepa potka). Med vzponom po strugi je potrebno biti sicer precej poskočen, saj je poskakovanje iz skale na skalo bolj pogosto, kot pa normalna hoja. 2x ali pa 3x si je potrebno tudi malce pomagati z rokama, da se lahko povzpnemo preko večjih skal.

Sem pa med vzponom prvič v življenju v naravi naletel na želvo. Prav neverjetno. Ob enem od “bazenčkov” v sicer suhi strugi se je sončila na skali.

Ko boste priskakljali do stene ob koncu udornice, tam verjetno ne boste sami. Ob normalnih dnevih so stene kar precej polne plezalcev iz cele Evrope.

Boste pa ob pogledu na stene in stropove udornice, kaj hitro opazili kapnike in zasigane dele sten, ki so bili pred udorom stropa, del velike dvorane v jamskem sistemu kraškega roba. Precej neverjetno je, s čim vse nam postreže narava.

4. Utrdba Črni Kal

• Čas vzpona: 10 minut
• Zahtevnost poti: lahka (po potki)
• Izhodišče: parkirišče pod plezališčem Črni Kal (45.5499, 13.8809)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: da
• Parkirnina: brezplačno

Utrdbe na Črnem Kalu sprva nisem vključil v izlet, ki sva ga kakšno leto poprej naredila z Gregorjem, saj sem si jo namerno “pustil” za drugič. No ta “drugič” je trajal dobro leto, a naposled le prišel.

Utrdba stoji nad čudovitimi razglednimi pečinami, ki so tudi zelo priljubljeno plezališče za športne plezalce, ki v te kraje prihajajo iz širom evrope. Plezališče je priljubljeno predvsem v spomladanskem in jesenskem času, ko je tod okoli še toplo, na celini pa temperature niso tako prijazne.

Do parkirišča, ki stoji nekaj 100 metrov nad vasjo Črni Kal pridemo skozi ozke uličice, ko ne veš več točno ali cesta še kam pelje, ali boš končal na dvorišču kakšnega od domačinov. No, cesta vseeno pripelje nad vas, kjer je ob serpentini lepo parkirišče. Predlagam, da avto pustite tu, ter se do zgornjega parkirišča sprehodite, saj bo drugače sprehoda le za slabih 5 min.

Na zgornjem parkirišču se nam odpre krasen pogled proti Kopru in Trstu, malce višje ob poti pa tudi v dolino proti Hrastovljam, kjer železniška proga naredi dolg ovinek in lokomotive jemljejo zalet za vzpon proti Divači.

Trdnjava je bila zgrajena v 11. stoletju in je služila za nadzor poti po dolini Rižane proti notranjosti dežele. Ko pridemo na razvaline trdnjave nam je hitro jasno zakaj je bila tu pomembna strateška točka saj je razgled zares dih jemajoč. Praktično ne veš kam bi usmeril objektiv fotoaparata, da bi naredil lepšo fotko.

5. Pot po Kraškem robu

• Čas hoje: cca 6 ur
• Dolžina kroga: cca 19 km
• Višinski metri: cca 700 m
• Zahtevnost poti: lahka označena pot (en košček poti je zelo zahteven, a se ga lahko obide
• Izhodišče: Črni Kal (45.5516, 13.8804)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: da
• Parkirnina: brezplačno

Kraški rob je naravna meja med apnenčasto pokrajino Krasa in flišasto Istro. Mogočna tektonska prelomnica z visokimi pečinami je kot nalašč za prekrasen razgledni pohod, ki je primeren za vse generacije.

Pot nam ponuja številne prekrasne razglede, saj večino časa hodimo dobesedn po robu Krasa. Kot se za Kras spodobi, imamo na poti tudi nekaj kraških pojavov, lepo pa so še vidni ostanki 1. Svetovne vojne in jarki Soške fronte. Poleg naravnih pa se sprehodimo tudi mimo številnih kulturnih znamenitosti, predvsem cerkvic in trdnjav.

Tokrat sem se pohoda lotil v družbi staršev in sestre, za izhodišče smo si izbrali Črni Kal, ter nato sledili markirani poti vse do našega cilja v Hrastovljah. Med potjo smo naredili nekaj ovinkov, tako da smo videli še nekaj znamenitosti malce izven poti.

Tura je kot na lašč za zgodnje pomladanske, ali pa pozno jesenske dneve, le burje ne sme biti…

6. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah

• Izhodišče: parkirišče ob cerkvici (45.5098, 13.9013)
• Primerno za psa: ne
• Parkirnina: brezplačno

Iz Ospa sva se z Gregorjem najprej zapeljala do Spodmola pri Črnotičah, ki je sicer lepa, a po mojem mnenju so ostale stvari na našem seznamu znamenitosti precej bolj atraktivne za ogled.

Od tam sva se podala proti Hrastovljam, a sva se spotoma ustavila še na izviru reke Rižane, kjer naj bi bilo precej lepo. Roko na srce midva te lepote nisva prepoznala in zato tudi o izviru Rižane ne bom pisal več, kot toliko.

Nekaj kilometrov naprej, pa se nahaja klasična kraška vasica z okoli 140 prebivalci, ki je daleč na okoli poznana po freskah, ki krasijo notranjost tamkajšnje cerkve svete Trojice. Cerkev naj bi bila zgrajena v 15. stoletju in je ena manjših cerkva tod okoli. Dolga je le dobrih 11 in široka venkaj več, kot 6 metrov. Cerkev obdaja visoko obzidje, ki je bilo verjetno dograjeno ob koncu 15. stoletja in je služilo za obrambo pred turki.

Cerkev je najstarejša stavba v vasi in je zgrajena praktično samo iz kamna, kar je tudi značilno za kraško gradnjo v tistem obdobju. Notrajnost cerkve je povsem v freskah. Le-te so zelo zanimive in polne okostnjakov. Nič čudnega, da so jih poimenovali Mrtvaški ples.

So pa Hrastovlje znane še po nečem. Tu se namreč vije železniška proga od Divače do Kopra. In ravno v Hrastovljah proga zavije in se začne vzpenjati proti kraškemu robu. Ta del železniške proge ima tudi enega največjih naklonov nasploh v celi Sloveniji.

Vredo je omeniti tudi farmo, ki se nahaja malce pred vasjo, kjer vzrejajo pristne istrske pasme govedi (dosežejo celo do 1400 kilogramov), prašičev, oslov in mislim, da tudi ovc.

7. Lačna – razgledni stolp

• Čas vzpona: 30 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče v vasi Gračišče (45.5029, 13.8761)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: da
• Parkirnina: brezplačno

Da pa ne bomo obiskovali samo gradov, cerkva in kraških jam, se bomo odpravili še na hrib Lačna. To je 451 metrov visoka vzpetina, ki se dviguje nad vasjo Hrastovlje. Na vrhu tega lepo razglednega vrha je postavljen razgledni stolp, ki nas dvigne nad krošnje dereves in nam omogoča nemoteno uživanje v razgledih.

Na Lačno se lahko povzpnemo iz večih izhodišč. Vzpon traja nekje med 30 in 75 minutami. Glede na to, da smo mi danes že skočili na Socerbski grad, bomo za izhodišče na vzpon na Lačno izbrali Gračišče, vasico, ki leži na nasprotni strani vzpetine, kot Hrastovlje. Ampak glede na to, da smo namenjeni še na ogled slapu Veli Vir in da so Gračišče na poti, sem se odločil za lažjo in krajšo pot. V kolikor pa želite, pa seveda lahko na Lačno skočite tudi iz Hrastovelj (70 min).

Razgled z vrha Lačne je čudovit. Zelo lepo je videti Hrasoveljsko dolino in železniško progo, ki se vije po njej. Izjemno lepo je viden tudi kraški rob, za njim pa se dviga prvi Primoski tisočak Slavnik. Na nasprotni strani vidimo do morja, na jugu pa še nekaj gričevnate pokrajine in nato smo že na naši južni meji.

Pot proti stolpu začnemo v vasi Gračišče, kjer je lepo urejeno parkirišče. Table nas usmerijo proti staremu delu vasi, ki je tudi še povsem tradicionalno istrske arhitekture. Celotna pot je zelo lepo označena z markacijami in usmerjevalnimi tablami. Prav pohvaliti moram istriane, saj so vse poti, po katerih sva se z Gregorjem potepala, zelo lepo označene in vzdrževane. Pot proti vrhu ni prestrma in večino časa poteka po gozdu, le proti vrhu se gozd nekoliko razreči in odmakne travnikom. Pod stolpom je urejen prostor s klopmi in mizo, tako da se lahko z družbo usedete in uživate v čudoviti naravi in miru.

8. Slap Veli Vir

• Čas spusta: 15 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče v vasi Sokoliči (45.4645, 13.8786)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: da
• Parkirnina: brezplačno

Prav presenetljivo je, da je v Isrti kar nekaj slapov. Sam sem našel 4 slapove, ki so vredni ogleda, a glede na to, da sva se po Istri potepala v poletnem času, mi je bilo jasno, da bodo več ali manj vsi slapovi suhi. Najbolj vodnat slap med njimi naj bi bil prav Veli Vir in zaradi tega sva se tudi odločila in ga obiskala.

Na izhodišču je urejen manjši prostor za 3, morda 4 avtomobile. Do slapu pa se lahko podate po dneh poteh, večina pa vas bo verjetno ubrala kar krožno pot. Midva sa se proti slapu podala po kaljši, vrnila pa se po krajši.

Žal naju slap ni navdušil, saj ga praktično ni bilo, le malce je curljalo prek stene. Podobno je bilo ob mojem drugem obisku, v sedini meseca maja, tudi tedaj je bil slap suh. Kulisa ki jo slap ima, pa daje vedeti, da v času, ko je v okolici več vode, nas slap brez težav navduši. Ema, moja sestra je slap obiskala slabo leto pred menoj v jesenskem času in je bila nad njim navdušena.

Veli Vir je drseči slap, se pravi da voda prek skalnate police drsi v tolmun pod slapom. Visok je okoli 7 metrov in je eden lepših slapov v tem delu Slovenije. Ob najinem obisku je bil tolmunček pod slapom sicer lepe zelene barve, a zaradi majhnega pretoka je bila voda precej umazana. A ob normalnem vodostaju je tolmunček pod slapom zelo mamljiv tudi za hitro ohladitev.

9. Ušesa Istre – spodmoli pri Sočergi

• Čas hoje: 60 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče ob cerkvici (45.4638, 13.9044)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: da
• Parkirnina: brezplačno

Ko se boste iz Sokoličev (izhodišče za slap Veli vir) vrnili nazaj do glavne ceste, jo samo prečkajte in se z avtom zapeljite do cerkve Svetega Kvirnika, kjer je izhodišče za naš naslednji cilj – Ušesa Istre.

Preden gremo na pot bi vam dal še en dobronamerni nasvet, če mislite spodmole obiskati poleti, vam svetujem, da to storite zgodaj zjutraj, ali pa pozno popoldne, saj bo drugače vse skupaj precej peklensko.

Apnenčasto ostenje Veli Badin, leži neposredno nad mejnim prehodom Sočerga. V ostenju si največ turistov ogleda 3 znamenitosti.

Prva od zanimivih stvari na poti je naravno okno – bunker, do njega imamo le slabih 10 minut hoje po lepi in dobro uhojeni potki. K bunkerju nas usmeri že precej dotrajana lesena tabla.

Nadaljevanje poti proti naravnemu mostu in Ušesom Istre pa pa nas večino časa v rahlem spustu pelje po lepo razgledem robu. Le za nekaj 10 metrov se sprehodimo skozi hrastove gozdičke, sicer pa smo ves čas na odprtem in izpostavljeni morebitnemu soncu in vetru.

Spodmole, ki so naš cilj bomo prvič ugledali po okoli 25ih minutah hoje, a da jih bomo dosegli, se bo potrebno še kar potruditi. Po okoli 60ih minutah hoje pot zavije v desno in se spusti proti naravnemu mostu, ki je naša 2 znamenitost.

Naravni most je visok okoli 3 metre in pod njim vodi pot proti spodmolom. Le-ti so od mostu oddaljeni le streljaj. Spodmoli oz. Ušesa Istre, kot so jih poimenovali zaradi značilnih zvočnih učinkov so eni največjih spodmolov v Sloveniji. Največji med njimi je visok 12 in globok kar 13 metrov.

Kako so Ušesa Istre nasatala ni povsem pojasneno, predvidevajo pa, da gre za hkratno delovanje večih naravnih dejavnikov. Vse od erozije, temperature, tektonskih premikov in bioloških dejavnikov.

V spodmolih so svoje domovanje našle različne živali, zato jih s svojim obiskom ne motite preveč in se zavedajte, da se tu vi na obisku.

10. Pot 7. slapov

• Čas hoje: cca 5 ur 30 min
• Dolžina kroga: cca 15 km
• Zahtevnost poti: delno zahtevna označena pot
• Izhodišče: Buzet (45.401, 13.975)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: da
• Parkirnina: brezplačno

Že kar nekaj časa sem imel v planu obiskati Buzet in tamkajšno krožno pot, ki pohodnika popelje skozi dve soteski in mimo izjemnih slapov, tolmunkov in ostalih lepot naravne in kulturne dediščine.

Opazi se, da so pred nekaj leti pot zelo lepo uredili, a žal za njo, več kot očitno nihče ne skrbi. To se predvsem opazi v soteski Drage, kjer objekti, ki so bili narejeni iz lesa propadajo, pa tudi nekaj jeklenic je potrganih… a neglede na to, je pot varna in prehodna brez težav (2024).

Na poti proti Napoleonovemu mostu in naprej proti Kotlem (vas), smo pogrešali malce več markacij in usmerjevalnih tabel, drugače pa smo v spoznavanju Buzetskega okoliča zelo uživali.

Pot je kar precej dolga, fizično pa ni pretirano zahtevna, a vseeno vam priporočam, da imate s seboj dovolj vode, nekaj za pod zob, predvsem pa udobne športne copate. V malce toplejšem delu leta, bi se zagotovo okopal v kakšne od številnih tolmunčkov, zato bo verjetno v nahrbtniku prav prišla tudi brisača.

11. Slap Supot

• Čas hoje: 20 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče v Koštaboni (45.4807, 13.736)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: da
• Parkirnina: brezplačno

Ob mojem prvem obisku slapu Supot, sem bil prvikrat tudi v vasici Koštabona. Naselje leži na pomolu nad dolino Dragonje. Zaradi strateškega položaja naj bi na tem mestu živeli že pred okoli 900 leti, saj je bila vasica prvič pisno omenjene leta 1186.

Iz izhodišča v vasi, v kateri danes živi okoli 200 prebivalcev se usmerimo mimo stare kamnite cerkve in na križišču zavijemo desno, nato pa stopimo na kolovoz (malce nad cesto, ki pelje v dolino). Po kolovozu se sprehodimo do naslednjega križišča, kjer nas table usmerijo na pot, ki nas v okoli 10ih minutah pripelje do večinoma suhe struge. Po strugi se nato spustimo kakšnih 100 metrov in prišli bomo do zanimive skalnate police, prek katere, ko je tu voda, pada najvišji slapv v Slovenski Istri (vsaj kolikor je meni znano).

Ne prav daleč stran od slapu Supot pa se nahaja še en manjši slap, oz. kaskada. Visok slaba 2 metra. Le-ta pa je bolj vodnat in tam boste prek celotnega leta naleteli na vodo. Slap Pinjevec se nahaja na dnu doline, nedaleč od sotočja potoka Pinjevec in Dragonje.

Kljub temu, da slap – kaskada ni prav visok pa je vreden ogleda.

12. Mesečev zaliv

• Čas kroga: 60 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: Strunjan (45.5318, 13.6032)
• Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
• Primerno za psa: da
• Parkirnina: plačljivo

Čeprav je naša obala sorazmerno kratka pa lahko vzdolž nje najdemo kar nekaj krasnih plaž, ki se lahko brez težav primerjajo s tistimi bolj opevanimi na obali naše južne sosede.

Med vsemi lepimi kotički naše obale je po mojem mnenju prav Mesečev zaliv nekakšna češnja na torti. Morda niti ne ob vrhuncih sozone, saj zna biti takrat v zalivu kakšna duša preveč, vsaj za moj okus. A v toplih spomladanskih in predvsem jesenskih dneh, ko je ozračje in predvsem morje še dovolj toplo za prijetno martinčkanje na plaži je to zares čaroben kraj.

Proti zalivu se lahko podamo iz dveh strani, iz Belvedera, ali pa še boljše iz Strunjana, od koder se lahko do zaliva podate v krasni krožni poti, ki vas bo nagradila s številnimi razgledišči in prijetno naravo.

Dostop do zaliva tehnično ni zahteven, a vseeno je dobro če ste obuti v športno pohodniško obutev in ne natikače, saj se je do zaliva potrebno spustiti po pravi pravcati planinski poti, ki je sicer dobro uhojena in lepo urejena, a vseeno…

13. Nova plaža v Kopru

• Izhodišče: parkirišče v Žusterni (45.5448, 13.7139)
• Primerno za psa: da
• Parkirnina: 1€/uro

V letu 2021 so v Žusterni uredili najnovejšo plažo v Kopru. Plaža leži pod Markovim hribom, oz. po domače Markovcem, v bližini Žusterne. Do plaže se pripeljemo po stari cesti, ki nas je od Kopra, ob obali peljala proti Izoli, pred kompleksom v Žusterni pa zavijemo desno na veliko in lepo urejeno parkirišče.

Glede na to, da je za nami že kar nekaj hoje in ogledov, verjetno na plažo ne boste prišli prav zgodaj, kar je meni tudi super, vsaj glede na to, kakšna ta plaža je. Travnik ob plaži je sicer lepo urejen in super površina za ležanje ali pa uživanje v družabnih igrah z žogo, frizbijem in podobnimi pripomočki. A biti na tej plaži v največji pripeki… ne hvala, to pa ni zame. Vsaj še ne sedaj, ko v bližini ni prave sence.

Drugače pa je ta osrednji del plaže, kjer so v morju nasuli tudi manjši otoček, ki varuje plažo pred močnejšimi valovi in odnašanjem nasutega peska, zelo lepo urejen. Okrogli “savski” pesek je odlična izbira za takšen tip plaže. Brez težav se uležete na brisačo in kamenčki vas ne bodo prav hudo žuljili, tudi nevšečnosti, kot jih imamo na mivkasti plaži se tu izognemo. Nenazadnje pa je tudi hoja po takšnem produ zelo prijetna za podplate.

Za razliko od mestne plaže v Kopru imamo tu malce lepši razgled in mimo plavajoče tovorne ladje vseeno niso tako blizu, tako da je tudi s tega pogleda plaža bolj prijazna, kot tista v središču mesta. Je pa res, da na novi plaži zaenkrat še ni spremljevalne infrastrukture, kot so tuši, WCji, lokalčki… in vprašanje, če tudi bojo. A neglede na to, je plaža zelo prijetna in nam ponuja novo možnost za namakanje in uživanje v in ob slani vodi.

14. Škocjanski zatok

• Krožna pot: 30 minut
• Zahtevnost poti: lahka
• Izhodišče: parkirišče ob vhodu (45.5509, 13.7603)
• Priporočena obutev: udobna obutev
• Primerno za psa: da (če je pes na maksimalno 1,5m dolgem povodcu)
• Parkirnina: brezplačno ob urah odprtja rezervata
• Odpiralni čas: 6:00 do 21:00 (v poletni sezoni)

Za sam konec obiska Slovenske Istre pa se bomo podali še v naravni rezervat Škocjanski zatok. Edini narvni rezervat v Sloveniji, kjer se mešata slana in sladka voda. Tako, da na sorazmerno majhni površini živi veliko število rastlinskih in živalskih vrst, ki so prilagojene na eno, ali drugo okolje, številne izmed njih pa uživajo kar v obeh vrstah vode.

Škocjanski zatok je izjemno raznolik in v njem prednjači predvsem pestrost ptic. Opazovalci so našteli že več, kot 250 različnih vrst prtic, kar je za prostor, ki obsega zgolj 122 hektarjev, izreden podatek. Za primerjavo, to je več kot 60% vseh vrst ptic, ki živijo na tleh naše deželice.

Po notranjosti Škocjanskega zatoka poteka dobra 2 kilometra dolga učna pot, na kateri je razporejenih 6 opazovališč in ena osrednja, večnadstropna opazovalnica.

Vstop na učno pot po Škocjanskem zatoku je mogoč pri centru za obiskovalce, kjer je tudi parkirišče za obiskovalce. Center je odprt vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih, a si lahko zatok vseeno ogledate.

Za več podrobnosti o naravnem parku Škocjanski zatok pa obiščite njihovo spetno stran.

Zaključek

Tako, to je nekaj idej za potepanje po Slovenski Istri, vse skupaj pa sem začinil še s potjo 7. slapov, ki jo je zares vredno obiskati.

Predlogi za izlete so med seboj zelo različni in nekatere brez težav združite v en izlet, spet drugi pa so tako dolgi in zanimivi, da si je za njih smiselno rezervirati kar cel dan.

Želim vam veliko užitkov ob spoznavanju Slovenije in pojedite Vnaravo!