Soteska Pekel pri Borovnici

Soteska Pekel

Soteska Pekel pri Borovnici je moja najljubša soteska. V njej poznam praktično vsako ped, saj sem jo obiskal že več 500x. Živim namreč le nekaj kilometrov od soteske in vanjo smo radi zahajali že kot otroci. V sotesko se lahko v poletnih mesecih odpravite na popoldanski izlet, lahko pa si vzamete več časa in v soteki 5ih slapov preživite priten dan v objemu hladu. Pa poglejmo kakšna je soteska Pekel.

Soteska Pekel je precej divja soteska, v kateri se potok Borovniščica v zelo kratkem času spusti za dobrih 300 višinskih metrov. Med strmim spustom proti Ljubljanskemu barju lahko občudujemo 5 slapov, med katerimi so 4 višji od 15 metrov. Skozi sotesko vodi zelo lepo urejena in zavarovana zahtevna planinaska pot. Priporočam vam, da se ogleda lotite v spodaj opisani krožni poti.

Podrobnosti o poti skozi sotesko Pekel

Soteska PekelOsnovni podatki za krožno pot
IzhodiščeParkirišče pri gostilni Pekel (45.8906, 14.372)
Čas krožne turecca 2 uri in 30 min
Dolžina krožne ture6,3 km
Višinska razlika350 metrov
Težavnost potiZahtevna planinska pot
Priporočljiva opremaPohodniški čevlji in športna oblačila
GPX potiGPX poti dobite tukaj

Pot skozi sotesko Pekel

Izhodišče za pot skozi sotesko Pekel je ob koncu ceste, slaba 2 kilometra za zadnjo vasjo (Ohonica), pri gostišču Pekel. Parkirišče je sicer dokaj veliko, a ob lepih in vročih poletnih vikendih, ko je hladu željnih obiskovalcev veliko, je potrebno jeklenega konjička pustiti ob cesti na primernem mestu, ali pa na parkirišču kak kilometer nižje.

Če na hitro opišem še pot do izhodišča… Na primorski avtocesti izberete izvoz Vrhnika, se usmerite proti Borovnici in se peljete 8 kilometerov, ravno nekje na polovici poti do Borovnice se boste peljali skozi grad Bistra, kjer je Tehniški muzej Slovenije, kjer se lahko po ogledu Pekla ustavite in dan zaokrožite v čudotiv izlet z ogledom soteske in muzeja.

Od Borovnice proti Peklu vas bodo vodile usmerjevalne table najprej skozi Borovnico, mimo stebra, ki je ostanek nekdaj največjega viadukta v Evropi in nato naprej proti skrajmenu jugo-zahodnemu delu Ljubljanskega barja. Za podvozom pod železniško progo zavijemo desno in čez okoli 3 kilometre nas lepa asfaltirana pot pripelje do parkirišča pred sotesko Pekel.

Za obisk soteske se je potrebo opremiti precej podobno, kot če bi šli v visokogorje, pot je namreč označena, kot zahtevna planinska pot in v preteklosti so se v Peklu že dogajale hude nesreče, tako da poti, kljub temu, da je le-ta povsem blizu Ljubljane in na višini manj kot 650 metrov, ni za podcenjevati.

Začetek poti je položen in po prvemprečenju potoka se sprehodimo mimo lesene skopture peklenščka, kjer se steza preseli iz travnika na pravo planinsko pot. Do naslednjega mostička je stoeska še povsem umirjena, tam pa se pred nami pokažejo že prve brzice in tolmunčki. Tudi pot se počasi začne strmeje vzpenjati.

Po krajšem ravninskem odseku pa pridemo do klanca, ki ne bo popustil vse do križišča nad 3. slapom, torej naslednjih cca 20 minut. K sreči se bomo v tem času ustavili pri 3. slapoveih.

Že po kakšnih 3 minutah strmega vzpona pridmeo do 1. slapu, ki pa ga je, roko na srce, brez težav moč spregledati, saj s svojimi 5 metri ne izstopa kaj dosti od slapičev, ki tečejo prek večjih in manjših skal v strmi strugi.

Nad 1. slapom pridmeo do križišča, kjer je moč nadaljevati v desno navzgor, ali pa levo prek mostička. Praktično je vseeno kje gremo, a ker je ta mostiček lepši, kot tisti nekaj 10 metrov višje, bomo Borovniščico prečkali kar tu in se nato po levem bregu povzpeli do skalnate stene, prek katere pada v globino 16 metrov visok 2. slap. Nad slapom je moč videti tudi že delček 3. spalu.

Od 2. slapu se poslovimo in se podamo prek brvi do stopnic, ki nas bodo popeljale do 3. slapu. Za vzpenjanje so stopnice super, pri spustu, če se odločite, da ga boste opravili po soteski, pa znajo biti malce zoprne, predvsem v vlažnem oz. mokrem.

Treti slap je že pravi lepotec, 18 metrov visok in voda preko njega pada v največji tolmun v soteski. Tu smo se, ko smo bili malce mlajši najbolj pogosto kopali. Na nekakšni ploščadi je postavljena mizica, ki še kako prav pride, da nanjo odložim zadnjico, ko prisopihamo prek zadnjih stopnic.

Naslednji odsek poti je verjetno najbolj zanimiv v celotni soteski, saj nas strme stopnice popeljejo skozi ozek žleb med skalnatima stenama, kjer se bo marsikdo počutil kar malce ostesnjeno. Po krajšem odseku klinov nas pot pripelje do križišča.

Desno se odcepi pot preko Hudičevega zoba, v kolikor se boste odločili za to pot, boste na Hudičevem zobu deležni lepega razgleda na zaselek Pristava in del Borovniške kotline, a boste izpustili 4. slap in prišli neposredo do 5.. Zato se bomo mi na križišču podali naravnost proti 4. slapu.

Pot nekaj naslednjih 10 metrov preči strmo pobočje, nato pa pridemo spet do struge preko katere se po brvi sprehodimo ponovno na njen desni breg, in pot se tu ponovno strmeje vzpne. Na naši desni strani pa lahko občudujemo zelo zanimiv del soteske.

Kakšnih 50 metrov kasneje pridemo spet do mostička in do 4. slapu nas razgibana pot popelje po desni strani potoka. Pot okoli 4. slapu je najbolj delikatna v celotni soteski in tod okoli se je zgodilo največ hujših nesreč, zato bodite previdni in sledite markirani poti.

Sicer pa je 4. slap za mnoge najleši v soteski. Le-ta je visok 17 metrov, voda pa prosto pada na veliko zaobljeno skalo preko katere potem voda drsi v tolmun pod slapom. Nad 4. slapom je še en slap, vendar pa je za običajne smrtnike nedostopen.

Od slapu se pot precej strmo vzpne in nas pripelje do skalnate stene ob kateri se po delno izpostavljeni potki, ki pa je zavarovana z jeklenico, povzpnemo do mostička, ki preči sotesko na precej atraktivnem delu. Marsikdo se bo ob pogledu v tolmunček globoko spodaj, kar močno prijel za jeklenico na mostičku…

Od tu pa skoraj do 5. slapu se soteska praktično povsem umiri, pot se sicer za nekaj 10 metrov strmeje vzpne nato pa nas v nadaljnih 3-4 minutah pripelje do mogočne skalnate stene preko katere drsi 21 metrov visok 5. slap. Voda v tolmun pod njim slapom pada v več pramenih.

Marsikdo tu zaključi ogled soteske Pekel in se vrne proti izhodišču, a kar se mene tiče, nas čaka še najlepši del celotnega vzpona. Po levi strani se vzpnemo nad 5. slap, kjer je v strmi skali prekrasen tolmunček, v katerega teče del slapu, iz tolmunčka pa skozi naravno luknjo v skali le-ta odteka v glavni pramen slapu, ki je pod nami. To je po mojem mnenju tudi najlepši in najboljši prostor za kopanje v celotni soteski in verjetno tudi v celotni Osrednji Slovneiji.

Do vrha soteske nas loči le še odsek betonskih stopnic, mostiček, ki nas ponovno in še zadnič popelje prek Borovniščice, pot pa nas nato mimo ostakov mlinov popelje do makadamske ceste.

Več o izletu v sotesko Pekel pa si preberite na tej povezavi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja