Znamenitosti Tolmina – eden mojih najlepših izletov

Tolmin pohodne poti

V enem od prejšnjih člankov sem opisal čudovit družinski izlet v Kobarid in njegovo okolico. In v uvodu sem napisal, da se v Kobaridu praktično nikoli nisem ustavil, vedno je bila to le točka, ki jo je bilo treba prečkati do Bovca. In s Tolminom je bilo podobno. S to majhno razliko, da sem se v Tolminu nekajkrat dejansko ustavil, a le, kot igralec košarke, ko je moja ekipa tam igrala tekmo. V Tolminu sem celo bival, cel teden, na košarkarskem kampu, a vse to kaj dosti s spoznavanjem znamenitosti Tolmina ni imelo veze.

Tolmin ima izjemno kulturno in naravno dediščino. V svoji okolici skriva nekaj izjemnih znamenitosti. Vsi ste verjetno že slišali za Tolminska korita, pa za čudovito cerkvico Javorca, pa za prijetno sotočje Soče in Tolminke, v članku pa vas bom popeljal še do nekaj dih jemajočih kotičkov, ki jih lahko občudujete na obronkih najbolj južnega dela Triglavskega narodnega parka.

Kam v Tolminu

  1. Izvir Tolminke
  2. Javorca
  3. Slapovi na Desnem Peščaku
  4. Mrzli vrh – muzej na prostem
  5. Tolminska korita in Dantejeva jama
  6. Tolminski grad
  7. Tolminski muzej
  8. Slap Beri
  9. Zdravilni izvir Grofova voda in slapovi Sopotnice
  10. Kolovrat – muzej na prostem
  11. Nemška kostnica iz 1. Svetovne vojne
  12. Kopališče pri Sotočju Soče in Tolminke

Vse predlagane destinacije zagotovo ne boste mogli obdelati v enem dnevu, zato si izberite 2, 3, ali morda 4 in v njih uživajte. Celotni izlet lahko zaokrožite tudi v večdnevno raziskovanje Tolmina, saj vam izjemnih mest zares ne bo prav hitro zmanjkalo.

Mimogrede, če iščete ideje za podobne izlete v okolici Soče in Idrijce, vam predlagam, da si preberete še članke Bovec znamenitostiKam v Bovcu in KobariduZnamenitosti TrenteBaške grape in Idrije, verjamem pa, da boste uživali tudi v spoznavanju Trebuše, Divjih bab in Šebrelj, ter podzemlja Idrije. V vseh teh člankih imate dovolj predlogov za nekaj dopustov na severnem Primorskem.

1. Izvir Tolminke

  • Čas hoje: 3 ure
  • Zahtevnost poti: lahka krožna pot
  • Višina: 695 metrov
  • Višinska razlika: 430 metrov
  • Izhodišče: parkirišče pod Javorco (46.2376, 13.7234)
  • Priporočena obutev, ter oprema: športna pohodna obutev, pohodne palice, svetilka

Kakšno leto preden sem izvir Tolminke prvič obiskal, mi je ta izlet priporočil gospod Franci, ki je bil, oz. je občasno še moja stranka, ko potrebuje masažo za njegov razboleli hrbet. Rekel mi je nekako takole, izvir Tolminke moraš iti pogledati, tam je tako lepo, voda izvira na robu planine in potem prek travnika teče v sotesko. Glede na to, da gospod Franci obožuje hribe in da izvira iz Tolmina, verjetno že ve kaj govori.

Izvir Tolminke je zares edinstven, povsem drugačen, kot vsi ostali izviri, ki sem jih do zdaj videl. Alpske reke naravno izvirajo, kot slapovi, izpod skale in takoj začnejo svojo pot v divjih soteskah… Izvir Tolminke, pa je kljub temu, da je to ena najbolj divjih rek v Sloveniji, zelo spokojen, pravljičen. To kuliso, ki vlada na planini pod Osojnico bi brez težav uporabili v kateri od pravljic.

Prevoz do Javorce

Za začetek se bomo morali pripeljati do Tolmina in sicer do njegovaga središča. Na glavnem križišču nas bodo table usmerile proti Tolminskim koritom in Javorci. Na vrhuncu poletne sezone, bo najboljše, če svoje vozilo pustite na brezplačnem parkirnem prostoru na koncu Tolmina in se nato proti izhodišču za izvir Tolminke in Javorco odpravite z organiziranim prevozom (cena 2€)(znotraj poletne sezone od 25.6. do 31.8. naj bi bila cesta zaprta za javni promet, prevoz zgolj z avtobusi).

Mi smo se do izhodišča zapeljali s svojim avtom. Cesta je ciser ozka in na mestih kar malce adrenalinska, saj so stene soteske izjemno strme. Sicer pa je vozišče lepo urejeno in primerno praktično za vse avte.

Iz središča Tolmina, pa do izhodišča naše poti se boste peljali dobrih 8 kilometrov. Ko boste prišli do križišča, kjer vas smerokazi levo povabijo na Javorco, naravnost pa na izvir Tolminke, se raje zapeljite naravnost na parkirišče za izvir Tolminke, saj boste tam svoje vozilo lahko pustili v senci, med tem, ko je parkirišče pri Javorci povsem na soncu. Parkirišči pa sta le kakšnih 100 metrov eno od drugega.

Bunkerja na planini Polog

Že takoj, ko boste stopili iz avta, vas bo na desni strani nad parkiriščem pozdravil ogromen bunker, ki so ga italijani postavili med obema vojnama. Bunker sicer nikoli ni služil svojemu namenu, a je zares neverjeten. postavljen je v treh nadstropjih in je moral biti namenjen za veliko število vojakov. Notranjost bunkerja je še danes zelo dobro ohranjena.

Le nekaj 100 metrov naprej po cesti, pa vas bo majhna tabla povabila h ogledu drugega bunkerja, ki je skrit na robu gozda. Tudi ta bunker je precej velik, sicer manjši, kot prejšni, a še vedno izjemno velik. Vedno se mi ob ogledu teh podzemnih utrdb pojavlja vprašanje, kdo je vse to zidal in koliko denarja so zmetali stran za celotno linijo bunkerjev (na naši in na italijanski strani), ki jih nikoli niso uporabljali. Priporočam vam ogled tudi tega bunkerja, fino pa je, v kolikor imate s seboj malo boljšo lučko, kot je tista na telefonu. Ko se boste sprehodili skozi bunker, na drugi strani pot nadaljujete ob pašniku in stezica vas bo kmalu pripeljala do glavne poti.

Vzpon proti izviru Tolminke bomo nato nadaljevali po cesti, ki pa se kmalu spremeni v mulatjero. Le-ta je lepo vzdrževana in široka. Na mestih je na njej sicer veliko grušča, tako da zna pesek tudi drseti, zato vam bodo v pomoč pohodne palice.

Izvir Tolminke na planini pod Osojnico

Mulatjera nas v nekaj serpentinah, ki so speljane ob robu plazišča ogromnih skal (zares osupljivo), pripelje na rob planine pod Osojnico, kjer se pot razcepi. Svetujem vam, da se usmerite levo do najvišjega izvira na planini in se potem po travniku sprehodite poti nižjim izvirom in občudujete to zares pravljično okolje.

Verjetno se boste na planini zadržali nekaj časa in uživali v razgledih, žurobernju vode in čudovitih potočkih. Mi smo se ob obisku planine sezuli in planino prečkali kar bosi, saj druge možnosti praktično ni bilo. So pa krave poskrbele za lepo pristriženo travnato površino, tako da je bila hoja zelo prijetna.

Malo nižje na planini je postavljena (za moje pojme) precej grda lovska koča. Lahko bi se malo potrudili in v to čudovito okolje postavili nekaj malo bolj ličnega. A vseeno vam koča ponuja nekaj klopi, kjer se lahko usedete in v miru uživate v ambientu.

Proti izhodišču se lahko odpravite po poti dostopa, a vam predlagam, da se prek potočkov podate na drugo stran struge, ki jo Tolminka začne delati takoj, ko se potočki poslovijo od travnikov. Tam vas bo lepo uhojena pot popeljala proti planini na Prodih. Planina je bila ob našem obisku sicer prazna, a je videti precej lepo urejena in vzdrževana.

Eden od vrhuncev celotnega izleta vas bo čakal, ko boste od planine prišli do struge Tolminke in se boste prek nje zapeljali z žičnico na ročni pogon, kaj takega sem preizkusil prvič, super doživatje! 😀

V kolikor vam je predlagani krog do izvira Tolminke in planine Prode prekratek, pa lahko iz planine Prode svojo pot nadaljujete po levi strani Tolminke proti prekrasni vasici Čadar in se nato od tam spustite proti izhodišču na planini Polog. Prek Tolminke v bližini planine Polog vodijo 3 viseči mostovi.

2. Javorca

  • Čas vzpona: 20 min
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Višinska razlika: 100 metrov
  • Izhodišče: parkirišče pod Javorco (46.2376, 13.7234)

Ob prihodu do avta, bo verjetno pasalo kaj popiti, predvsem če je dan vroč. Nato pa se skozi manjši gozdiček podajte proti slikoviti cerkvici Javorca. Cerkvica je od parkirišča oddaljena okoli 20 minut hoje po betonski cesti. V vročih poletnih dneh, zna biti vzpon kar precej vroč, a ko pridete do cerkvice, je ves trud poplačan.

Cerkev Svetega duha je postavljena visoko nad strmimi bregovi reke Tolminke, na čudovitem razglednem platoju, kjer se odpirajo pogledi na vse strani. Še posebaj lepo se vidi plazišče na sosednjem bregu Tolminke, ki ga je leta 2004 sprožil močan potres v Posočju.

Javorca je sicer cerkev, ki je bila zgrajena med 1. Svetovno vojno v spomin padlim vojakom, ki so se borili v Avstro-Ogerski vojski. Pobudo za izgradnjo cerkve Svetega duha so podali kar vojaki sami, prav tako pa so tudi sredstva za ta, danes najlepši spomenik in hkrati opomnik na to morijo, ki se je dogajala pred dobrimi 100 leti, zbrali znotraj čet.

Na hrastovih deskah, ki so v notranjosti cerkve so napisana imena nekaj več, kot 2500 vojakov, vseh narodnosit, ki so izgubili življenje v eni največjih front v zgodovini človeštva.

Za ogled notranjosti Javorce boste morali odšteti nekaj everskih kovancev, lahko pa kupite kombinirano karto, ki vam bo omogočila tudi ogled Tolminskih korit.

Cenik
Odrasli4,00 €
Otroci (6-15 let)2,00 €
Študenti in seniorji3,20 €
družinska 2+210,00 €
vsak naslednji otrok1,00 €
skupinska odrasli (10+ oseb)3,20 €
skupinska otroci  (10+ oseb)1,60 €
otroci (0-5 let), invalidi*brezplačno
Cenik za ogled Javorce

3. Slapovi na Desnem Peščaku

  • Čas ogleda: 45min
  • Zahtevnost poti: zahtevno brezpotje
  • Dolžina soteske: cca 200m
  • Izhodišče: most, kjer cesta prečka sotesko (46.2292, 13.7203)
  • Priporočena obutev: športna pohodna

Soteska potoka Desni Peščak se “skriva” nedaleč od cerkvice Javorca. Pravzaprav levi krak tega potoka teče le kakšnih 100 metrov od Javorce in se nato malce pod cesto, ki nas pripelje do planine Polog, konča.

Soteska je sicer sorazmerno kratka in dokaj lahko prehodna, a skozi njo ne vodi nobena pot. Za izhodišče vam predlagam, da izberete mostiček, ki prečka potok (dobrih 1000 metrov pred parkiriščem na planini Polog). Najzahtevnejši del ogleda soteske bo verjetno vstop vanjo, saj je tisti lažji vstop zagrajen z ograjo…

Jaz sem sicer v sotesko vstopil z zgornje strani, mimo kmetije, kjer pa mi je možakar dal vedeti, da nisem prav zaželjen… Sedaj ko vem kje so slapovi in kakšna je soteska bi vanjo zagotovo vstopil pri mostu in se gor in dol podal po isti poti…

Soteska je izjemna, le v kakšnih 200 metrih dolžine nam postreže s 5 izjemnimi slapovi. 2 ali 3 izmed njih so čisto nekaj posebnega in česa podobnega kje drugje še nisem videl. Poleg slapov pa je v soteski moč videti še kar nekaj tolmunčkov, pa “toboganov”, impresivnih pečin in mogočnih skal…

Za boljšo predstavo pa si poglejte video kjer se sprehodim skozi sotesko.

4. Mrzli vrh – muzej na prostem

  • Čas vzpona: 2 uri 45min
  • Zahtevnost poti: lahka pot
  • Višina: 1359 metrov
  • Višinska razlika po poti: 950 metrov
  • Izhodišče: parkirišče pod Javorco (46.2376, 13.7234)
  • Priporočena obutev, ter oprema: športna pohodna obutev, pohodne palice, svetilka

Mrzli vrh je gora na skrajnemm jugo-vzhodu krnskega pogora in prav na tem delu so v času 1. Svetovne vojne potekali najbolj srditi spopadi med italijansko in avstro-ogrsko vojsko na območju tega pogorja. Vrh se dviga nad Zatolminom, od koder se lahko prav tako proti vrhu podate po markirani poti.

Jaz vam sicer svetujem, da ogled Mrzlega vrha “zapakirate” skupaj v isti izlet z ogledom Javorce in se nato v krožni turi spustite do brezplačnega parkirišča ob koncu Tolmina. V kolikor pa se boste do parkiriša pod Javorco podali s svojim avtom, pa se boste seveda proti svojemu izhodišču spustitli po poti vzpona.

Od cekrvice Javorca nas proti Mrzlemu vrhu vodi pot miru, ki je speljana po nekdanji vojaški muletjeri, tako da naklon vzpna ni nikoli prestrm.

Pot je zelo razgledna in tekom vzpona se sprehodimo prek treh pašnih planin, kjer se je vredno ustaviti in užiti lepote, ki nam jih ponujajo te čudotie planine, kjer pridobivajo mleko za poznan poltrd tolminski sir. Zadnja oz. najvišja izmed treh planin se imenuje Medrje in je tudi največja od teh planin. Tu je med drugim postavljena tudi info tabla z opisom tukajšnjega dogajanja v času Soške fronte.

Na vrhu planine se pot razširi in poravna. Čez dobrih 500 metrov pa nas cesta pripelje na sedlo kjer se nam odpre pogled proti kobariškemu koncu soške doline, nekaj korakov nižje pa ugledamo tudi Batognico in Krn.

Na križišču nas oznake povabijo proti planini Sleme, ki je najvišje ležeča pašna planina v Posočju, a mi krenemo v drugo smer, proti planini Pretovč in Mrzlemu vrhu. Cesta se za kratek čas spusti, nato pa zagrizemo še v zadnji vzpon proti našemu cilju.

Že po nekaj metrih pridemo do opisnih tabel, ki nam razložijo kakšne so bile razmere na tem vrhu pred več kot 100 leti. Tod okoli je bitka potekala 27 mesecev in v vseh 27 mesecih se frontna črta, kljub številnim poskusom, predvsem italijanske vojske, ni premaknila niti za ped.

Med vzponom vam predlagam, da se sprehodite mimo madžarskega oltarja, ki so ga vojaki madžarske vojske postavili v rov, ki so ga izkopali med časom 27 mesečne bitke.

Bolj kot se bližamo vrhu, lepši razgledi se nam odpirajo, vrhunec pa nas čaka povsem na vrhu, ko se nam odpre razgled še proti dolini Soče, Tolminu… Mrzli vrh je zares veličasten razgledni vrh, ki bo ljubitelje gora navdušil. Seveda ne gre pozabiti, da ima vrh poleg fantastičnih razgledov še zgodovinski potem.

V kolikor boste svojo pot nadaljevali proti Tolminu, boste verjetno krenini po poti prihoda in se nato po kakšnih 50ih metrih usmerili desno (markirana pot), če pa imate svoje vozilo pod Javorco, pa vam predlagam, za si muzej na prostem ogledate v označeni krožni turi, ki vas bo pripeljala do planine Pretovč, od koder se boste lahko po poti prihoda spustili v dolino Tolminke.

5. Tolminska korita in Dantejeva jama

Podobno, kot za obisk Jovorce in izvira Tolminke, vam za obisk korit svetujem, da svoje vozilo pustite na brezplačnem parkirišču na robu Tolmina (pod gradom) in se od tam sprehodite do korit Tolminke (15 min) ali pa se poslužite brezplačnega prevoza, ki vas bo zapeljal do izhodišča.

Tolminska korita so verjetno največja znamenitost, ki si jo lahko ogledate v okolici Tolmina. In število turistov v koritih to tudi potrjuje. Korita so zares izjemna, čeprav sem roko na srce sam od njih pričakoval malce več, predvsem sem pričakoval da so malce daljša (uradno 90 minut). Celotna korita si namreč brez težav ogledate v 35ih minutah, v kolikor ste malce počasnejši in boste veliko fotografirali, pa boste za ogled potrebovali kakšnih 55 minut (celoten krog iz Tolmina pa bo trajal kakšni 2 uri).

Sotočje Tolminke in Zadlaščice je ob enem najnižja točka Triglavskega narodnega parka, prav tako pa je to tudi edino sotočje znotraj korit v Sloveniji.

Ob prečkanju Tolminke se najprej usmerite levo, pot, ki je vklesana v okoli 70 metrov visoko skalnato steno, je prava paša za oči. Nad nami vidimo Hudičev most, pod nami pa buči smaragdna Tolminka.

Verjetno je to edini kraj v Sloveniji, pa tudi širše, kjer se lahko običajen smrtnik varno sprehodi v tako globoko in ozko sotesko.

Po vrnitvi do mostu, kjer smo prečkali Tolminko, se nato sprehodimo do sotočja in na panoramski most prek Zadlaščice. V kolikor ste avto pustili v središču Tolmina je morda dobra ideja, da po ogledu korit svoj izlet nadaljujete po levem bregu Tolminke, kjer vas bo pot pripeljala preko Žabč do centra mesta.

Zadlaščica je sicer malce manj vodnata reka, a je tudi njena soteka pravo čudo narave. Težko si je predstavljati vse geološke proceste, ki so se morali zgoditi, da je nastalo to, kar smo si prišli pogledati.

Drugi “vrhunec” v Tolminskih koritih pa je Medvedova glava, velika skala, ki je zataknjena v ozki soteski nad Zadlaščico in spominja na glavo kosmatinca, ki ga je moč srečati tudi v tukajšnih gozdovih.

V soteski je sicer zelo prijazno hladno in ogled čudovitih korit bo tudi ob največji vročini prav prijeten. Po celotni soteski so razporejene klopi za oddih in uživanje v prekrasni naravi. Na sotočju se je možno spustiti tudi do vode in se z njo osvežiti.

Ob izstopu iz korit nad Hudiščevim mostom se ne pozabite sprehoditi še do Dantejeve jame, ki je od izstopa iz korit oddaljena okoli 5 minut hoje. Jama je najbolj znana po tem, da naj bi ob njenem ogledu slavni italijaski pesnik Dante Alighieri, dobil navdih za pekel v pesnitvi Božanska komedija.

Jama je po novem zaprta, tako da se morate za ogled jame predhodno najaviti. Ogledali pa si jo boste lahko v spremstu jamarskega vodnika. Jama je sicer dolga okoli 1000 metrov in obiskovalcu ponuja nekaj lepega jamskega “okrasja”.

Ob spustu po cesti proti vstopni točki v korita, se boste sprehodili še preko Hudičevega mostu, ki je izjemna točka nad koriti. Postavljen je namreč okoli 60 metrov nad Tolminko in nam nudi čudovit pogled v korita in sotočke Tolminke in Zadlaščice.

Cenik obiska Tolminskih koritmarec,
april,
oktober,
november
maj,
junij,
september
julij,
avgust
do 16. ure
julij,
avgust
​po 16. uri
odrasli6,00 EUR8,00 EUR10,00 EUR8,00 EUR
otroci (od 6. do 15. leta starosti)3.00 EUR4,00 EUR5,00 EUR4,00 EUR
otroci (0-5 let), invalidi*1,00 EUR1,00 EUR1,00 EUR1,00 EUR
študenti* (do 26 let),
seniorji** (nad 65 let)
5,00 EUR6,00 EUR8,00 EUR6,00 EUR
družinska 2+215,00 EUR20,00 EUR25,00 EUR20,00 EUR
vsak naslednji otrok1,00 EUR1,00 EUR1,00 EUR1,00 EUR
skupinska odrasli (najmanj 10 oseb)5,00 EUR6,00 EUR8,00 EUR6,00 EUR
skupinska otroci (najmanj 10 oseb)2,50 EUR3,00 EUR4,00 EUR3,00 EUR
imetniki kartice Julijske Alpe: Dolina Sočebrezplačnobrezplačnobrezplačnobrezplačno
Tolminska korita – vstopnina

https://youtu.be/XsIuT9pwOFI
Začetni del vzpona sem opravil prek Tolminskih korit.

6. Tolminski grad

  • Čas vzpona: 30 minut
  • Zahtevnost poti: lahka pot
  • Višina: 426 metrov
  • Višinska razlika: 200 metrov
  • Izhodišče: brezplačno parkirišče P2 v Tolminu (46.1903, 13.7308)
  • Priporočena obutev, ter oprema: športna pohodna obutev in palice

Tolminski grad je še ena od čudovitih točk Tolmina, ki nam ponuja izjemne razglede na Tolmin in dolino Soče. Je pa res, da se ob vseh lepotah, ki nam jih Tolmin ponuja, grad kar malce zgubi… vzpon na grad lahko opravite iz več smeri, sam sem na grad štartal iz brezplačnega parkirišča pod gradom, ki je sicer namenjeno za ogled korit, sestopil pa sem po drugi, bolj prijazni potki.

Vzpon iz te strani je namreč speljan po vlaki in takšne poti meni niso najbolj všeč. Spuščal pa sem se po zelo prijetni sprehajalni potki, ki se v dolgih serpentinah spušča proti Tolminu.

Grad vam poleg lepega razgleda na celoten Tolmin, dolino Soče in okoliške gore drugega ne ponuja. No ja, na vrhu je tudi tabla z opisano zgodovino tega objekta in nekaj klopc, kjer se lahko odpočijete po precej napornem vzponu.

Je pa grajski grič zelo priljubljena rekreativno sprehajalna točka za domačine, saj je okoli griča speljana trim steza z različnimi rekviziti, na katerih lahko dodobra razmigate svoje telo.

7. Tolminski muzej

  • Lokacija: središče Tolmina (46.1822, 13.7326)
  • Trajanje ogleda: cca 1 ura in pol
Cenik
Odrasli4,00 €
Otroci, dijaki, študentje in upokojenci3,00 €
družine z otroki do 15 let7,00 €
otroci (0-5 let), invalidi*brezplačno
Cenik za ogled Tolminskeg amuzeja

Tolminski muzej sem imel v planu za ogled več kot eno leto, a ker se v teh koncih potikam bolj v poletnem času in je bilo vedno zelo lepo vreme, sem se raje kot po muzeju potikal po okliških hribih, soteskah, gorah…

A kot pravijo, vse pride na vrsto, tako da je prišel na vrsto tudi tretji dobro obiskani muzej v pošočju. Na straneh tega izletniškega portala sem že pisal o verjetno najbolj slavnem muzeju v teh koncih, v vojnem muzeju v Kobaridu in pa muzeju v Trenti, ki je povsem posvečen naravi in Triglavskemu narodnemu parku.

V Tolminskem muzeju nas čaka povsem tretja plat zgodovine teh krajev, saj se muzej osredotoča na zgodovino Posočja, vse od prvih prebivalcev, pa do današnjih dni. Med sprehodom po zares lepem in tudi zelo lepo urejenem muzeju se lahko podučimo o številnih arheoloških najdiščih, pa starodavnih naselbinah, predvsem pa so me presunile zgodbe krutih dogajanj v času fevdalizma, pa kasneje v času 1. in 2. Svetovne vojne, ter predvsem med njima. Predstavljene so tudi arhitekturne zanačilnosti različnih koncev Posočja, staro orogje, posode, peči, črne kuhinje…

Glede na lepote teh krajev, si je kar težko predstavljati (roko na srce, tega trpljenja, garaštva si današnje razvajene riti tudi pribljižno ne moremo predstavljati) koliko so morali naši predniki v Posočju pretrpeti, kako požrtvovalni in iznajdljivi so morali biti, da je ta raj na zemlji danes še vedno na območju znotraj naših državnih meja.

Ob ogledu muzeja sem zelo užival, prebral in videl veliko novega, kar sem morda prej že slišal, a veliko stvari tudi pozabil. Predvsem zgodba o Tolminskih puntarjih mi je sedaj veliko bolj jasna, pa tudi vse ostale stvari je veliko lažje razumeti.

Muzej ima po mojem mnenju zelo kvalitetno vsebino in je vreden ogleda, je pa to tudi ena od točk, ki jih je moč obiskati v vseh vremenskih razmerah, tako da ne pozabite nanj, predvsem ob tistih dneh, ko boste v Posošlju in vreme ne bo ravno najbolj prijazno.

8. Slap Beri

  • Čas vzpona: 20 minut
  • Zahtevnost poti: lahka pot
  • Višina slapu: 36 metrov
  • Višinska razlika vzpona: cca 150 metrov
  • Izhodišče: parkirišče ob koncu vasi Podljubinj (46.1812, 13.7561)
  • Priporočena obutev: športna pohodna obutev

Slap Beri je slap, ki je verjetno najbolj obiskan med vsemi slapovi v okolici Tolmina. Visok je 36 metrov (po nekaterih podatkih 35m) in voda potoka Godiča preko skalnate police prosto pada vseh 36 metrov.

Odcep za vas Podljubinj sicer leži le nekaj 100 metrov pred Tolminom (v kolikor prihajamo iz smeri Mosta na Soči), med vožnjo skozi vas pa nas proti parkirišču ob koncu vasi usmerjajo table z napisom slap Beri. Zadnjih nekaj metrov pred prihodom do izhodišča sem imel sicer občutek, da bom zapeljal nekomu na dvorišče, saj je cesta zelo ozka, a se nam za zadnjo hišo le odpre prostor, kjer lahko pustimo svoje vozilo.

Od parkirišča, ki je brezplačno, nas bo do slapu vodila lepo urejena in dobro uhojena pohodniška pot. Neglede na to, da je pot enostavna, pa vam priporočam, da imate obuto terenu primerno obutev.

Več ali manj ves čas se vzpenjamo v neposredni bližini potoka, pod krošnjami dreves, v neokrnjeni naravi. Kljub temu, da je slap precej priljubljen, pa v veliki večini primerov na poti ne boste naleteli na veliko pohodnikov, z malo sreče pa boste lahko pri slapu povsem sami.

Vzpon do slapu je primeren za vso družino in slap lahko obiščete v vseh letnih časih.

https://youtu.be/GaZgmqxjlqI

9. Zdravilni izvir Grofova voda in slapovi Sopotnice

  • Čas kroga: 45 minut
  • Zahtevnost poti: lahka pot
  • Višinska razlika po poti: cca 210 metrov
  • Izhodišče: parkirišče ob v vasi Dolje (46.1941, 13.7146)
  • Priporočena obutev: športna pohodna obutev

Zadnja znamenitost za ogled katere se boste morali malce potruditi pa je zdravilni izvir Gofova voda. Izvir je lociran ob soteski potoka Sopotnica, ki se zelo strmo spušča proti vasici Gabrje in med tem spustom tvori kar nekaj lepih slapov.

Predlagam vam, da si za izhodišče izberete vas Dolje, kjer imate lepo irejeno brezplačno parkiriše, od tam pa se skozi vas (iz parkirišča se usmerite desno v vas, čez nekaj 10 metrov pa zavijete z glavne ceste v vas) podate proti izviru. Pot sprva sicer ni označena, a je vseeno lepa in široka (traktorska pot).

Mestoma se pot pošteno postavi po konci, tako da se boste med vzponom gotovo dodobra ogreli. Vzpon vam bo vzel okoli 20 minut. Kakšnih 5 minut preden boste prišli do izvira, pa se boste sprehodili mimo tabel, ki vas bodo povabile do slapov sopotnice in starega mlina.

Zadnji del poti proti izviru boste zapustili traktorsko pot in se po zgledno urejeni pohodni poti nad 2 slapovoma sprehodili do lepo urejenega izvira, ob katerem raste eden od največjih gabrov tod okoli. Žal ob izviru ni nobene table, kjer bi bilo razloženo, zakaj je to zdravilni izvir, od kdaj ga uporabljajo in podobne zanimivosti in anekdote.

Ko se boste odžejali in si napolnili vodne zaloge pa se odpravite nazaj proti križišču, kjer nas table usmerijo desno. Že po nekaj 10 metrih pridemo pod enega izmed slapov… Od tu pa do vasi je potok ustvari izjemno strmo sotesko, kjer si slapovi sledijo eden za drugim. Nekaj slapov je moč videti od blizu, nekatre pa le od daleč.

Ob spustu proti vasici Gabrje se bomo sprehodili še mimo starega a še delujočega mlina. Mlin je postavljen prav ob koncu strme soteske in od tam je moč občudovati še zadnje slapove.

Proti našemu izhodišču se bomo sprehodili še mimo italijanske kapelice iz 1. Svetovne vojne, malce pred vasjo Dolje pa bomo “srečali” še spomenik padlim borcem iz 2. Svetovne vojne.

Povratek od Gabrj do Dolj opravimo po cesti, kar ni najbolj prijetno, a teh nekaj 100 metrov verjetno da ne bo težav.

10. Kolovrat – muzej na prostem

  • Čas ogleda: cca 60 minut
  • Izhodišče: parkirišče ob muzeju na prostem (46.186, 13.66)
  • Priporočena oprema: športna pohodna obutev in svetilka

Greben Kolovrata se vije na desnem bregu Soče, skoraj od Kobarida pa do Tolmina (in naprej ob Soči vse do Kambreškega). Z vrha pogorja, katerega najvišji vrh je 1243 metrov visoki Kuk, lahko uživamo v prekrasnih pogledih v dolino Soče, proti Tolminsko – Kobariškim vršacem, v Benečijo, proti Tržaškemu zalivu, Golakom in ostalim vrhovom v tistem delu Slovenije.

Prek Kolovrata je v 1. Svetovni vojni potekal odlično utrjen italijanski sistem 3. obrambne linije strelskih jakov, opazovalnih mest, topniških in mitraljeških položajev. Del te obrambne črte je danes obnovljen v muzej na prostem, kjer se lahko sprehodite in iz prve roke vidite v kakšnih pogojih so se dobrih 100 let nazaj vojskovali vojaki na Soški fronti.

Muzej na prostem je opremljen z opisnimi tablami, tako da si človek malce lažje predstavlja kako in kam vmestiti celotno zgodbo. V kolikor pa vam je to premalo, pa lahko pokličete v Kobariški muzej in se dogovorite za voden ogled muzeja na prostem, ki traja okoli 3 ure. Sam tega vodenega ogleda še nisem izkusil, a glede na kvaliteto vodenega ogleda v samem muzeju in znanje ter razgledanost osebja, verjamem, da je takšen ogled neprecenljiv.

https://youtu.be/xhnqNxM_X2Y
Kratek video z izseki, ki sem jih posnel med sprehodom po muzeju

11. Nemška kostnica iz 1. Svetovne vojne

Nemška kostnica iz 1. Svetovne vojne ni tako “spektakularna” kot Javorca, ali tista v Kobaridu. A glede na to, da bomo v neposredni bližini zadnjega počivališča nemških vojakov, ki so padli v 12. ofenzivi Soške fronte, se je vredno do nje sprehoditi in si jo ogledati. Kostnica je bila zgrajena leta 1938, gradili pa so jo nemci.

Kostnica se nahaja v neposredni bližini kopališča na sotočju Soče in Tolminke. Ob prihodu na parkirišče kopališča, vas bo tabla usmerila v desno, kjer se kakšnih 200 metrov stran nahaja omenjena zgradba.

12. Kopališče na sotočju Tolminke in Soče

Do kopališča vam verjetno ne bo težko najti, a vseeno… V glavnem križišču pri muzeju, kjer smo za izvir Tolminke, Javorco in korita zavili desno (če ste v Tolmin prišli iz smeri Mosta na Soči), sedaj zavijemo levo, oz. če se vračamo iz korit, enostavno nadaljujemo naravnost. Po okoli 500 metrih nas bo cesta pripeljala do parkirišča ob nekdanjem objektu Jugoslovanske armade. Objekt je danes zapuščen, a parkirišče, ki je skrito pod gostimi drevesnimi krošnjami je izjemno prijazno za temperaturo v vašem vozilu.

Do sotočja nas loči le kakšnih 100 metrov prijetnega sprehoda. Na plaži je ob lepem vremenu zelo živahno. Presenetlivo veliko je bilo ob mojem zadnjem obisku tujcev, predvsem italijanov.

Da vam na plaži ne bo prevroče bosta seveda v prvem planu poskrbeli čudoviti Soča in predvsem Tolminka, ki je po mojem občutku še kakšno stopijno ali dve hladnejša, kot njena večja sestra. V drugem planu pa za hlad poskrbi prijeten lokalček, kjer vam postrežejo z ohlajeno pijačo in prijaznim nasmehom.

Za vse tiste, ki na sotočju še niste bili. Soča je tu že zelo umirjena in v njej je mogoče prav zares plavati, supati, in se tako in drugače zabavati v in na njej. S Tolminko pa je malce drugače, umiri se šele, ko priteče v Sočo, saj je njen tok tik pred izlitjem še zelo živahen. Zaradi tega kaj več, kot namakanje v njej ne bo prišlo v poštev. Pa še to namakanje bo za tiste najbolj razgrete, oz. najbolj pogumne. Ob moji zadnji ohladitvi v njej je imela le nekaj desetink več, kot 6°C. Vsaj tako so povedali v lokalčku na plaži in glede na izkušnje z ledeno vodo, bi jim kar pritrdil.

Vam pa v vsakem primeru zelo toplo priporočam, da se po napornem dnevu osvežitev v eni, ali pa kar v obeh rekah. Vožnja domov bo veliko prijetnejša, pa tudi regeneracija telesa je po nekaj minutnem namakanju v ledeni vodi precej boljša… Preverjeno. 😀

https://youtu.be/xa1Jcev-AUM

Zaključek

Tolmin je izjemno zanimivo mesto. Predvsem me navdušujejo naravne lepote v njegovi okolici, ima pa mesto tudi izjemno kulturno dediščino, ki jo je moč videti tudi v tamkajšnem muzeju in muzejih na prostem.

Tolmin je poleg vsega še izjemno izhodišče za napad na naše Julijske Alpe. Ne potrebujemo veliko časa in že smo v osrčju našega največjega gorovja, a v gore se odpravite v zgodnjih urah, saj so temperature na tej strani gora še višje, kot na Gorenjskem in večina pobočij je zelo izpostavljena soncu…

V kolikor potrebujete še nekaj idej za izlete v teh koncih, vam predlagam, da si preberete članek z naslovom Kam v Bovcu, kako na Krnsko jezero, Izlet Goriška brda in Nedeljski izleti v naravo.

Želim vam čudovit izlet po Tolminu in pojdite Vnaravo kar se da pogosto!

Dodaj odgovor