Znamenitosti Trente, ki jih morate spoznati


Izvir Soče in Zapotoški slapovi

Neverjetno je, koliko lepot premore ta majhen košček zemlje na sončni strani Alp. Predstavljam si, da Slovenijo kar precej dobro poznam in videl sem že takšne lepote, kakšne razglede, kotičke, da ti praktično vzame dih, da samo stojiš in gledaš, ker si misliš kako pa je to prišlo sem, kaj to dela tu, kako je to mogoče… Trenta je dolina, ki verjetno skriva največ (morda ji blizu pride še dolina Koritnice) naravnih lepot na najmanjši površini. Kamorkoli se obrneš je nekaj.

Največja znamenitost Trente je gotovo izvir Soče. To je edinstven kraški izvir, kjer smaragdna reka začne svoje 138 kilometrov dologo potovanje v skrivnostni votlini napolnjeni s kristalno čisto vodo v modro-zelenkasti barvi, ki ji je težko določiti odtenek. Trenta pa skriva v sebi še številna druga naravna čudesa. Zapotoški slapovi so tako izjemni, da sam s svojim besedjakom težko orišem nekaj tako lepega. Poleg tega, pa se bomo sprehodili še do Kugijevega spomenika, njegovega botaničnega vrta, ter bližnjega slapu, divje soteske Mlinarice in njenih izjemnih korit in dveh slapov, ki sta skrita v Zadnjici, dan pa bomo zaključili v Trentarskem muzeju nedaleč stran od Zadnjice.

Znamenitosti Zgornje Trente

  1. Izvir Soče
  2. Zapotoški slapovi
  3. Korita Mlinarice in Kugijev spomenik
  4. Julijana – botanični vrt in slap Skok za bajto
  5. Belopotoška slapova v Zadnjici
  6. Trentarski muzej

Zgornja Trenta v sebi skriva izjemne lepota in danes se bomo sprehodili po tistih najbolj dostopnih in po mojem mnenju tudi najlepših.

Mimogrede, v kolikor iščete še več idej za izlete na severnem Primorskem in Gorenjskem, vam predlagam, da si pogledate članeke z naslovi Kam v BovcuOpens in a new tab., Log pod MangartomOpens in a new tab.Kam v KobariduOpens in a new tab.Tolmin znamenitostiOpens in a new tab., Bovec znamenitostiOpens in a new tab., Kranjska gora izletiOpens in a new tab., ter Mojstrana in dolina VrataOpens in a new tab.. V vseh teh člankih imate dovolj predlogov za nekaj dopustov ob Soči. Povabim pa vas še na Krnsko jezeroOpens in a new tab., ki je ena najbolj priljubljenih točk v naših gorah.

1. Izvir Soče

  • Čas vzpona: 10 – 15 minut
  • Zahtevnost poti: zahtevna pot
  • Višinska razlika: 104 metre
  • Izhodišče: parkirišče pri koči (46.4092, 13.7256Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Ne
  • Vstopnina: brezplačno
  • Parkirnina: brezplačno

Glede na to, da je Soča ena najlepših, če ne kar najlepša reka v Evropi, si je kar težko predstavljait, da nebi bil izjemen tudi njen izvir. Sicer bi si morda predstavljal, da je izvir tako živahne alpske reke, kot je Soča divji, kot morda tisti GjunaOpens in a new tab., ali pa Save Bohinjke, ki na dan privre kot izjemne slap SavicaOpens in a new tab. in številne druge Alpske reke, ki že s svojim prihodom na dan pokažejo svojo izjemno moč.

A reka Soča je tudi v tem pogledu posebna. Njen izvir je povsem umirjen, smaragdno jezerce, ki leži v skalnati odprtini in se nadaljuje globoko v notranjost mogočnih gora nad Zadnjo Trento. Zaledje vodnih virov, ki se stekajo v izvir Soče sega namreč vse od Jalovca, Šita, Travnika in Mojstrovk. To je eden najbolj čistih izvirov v vseh Julijskih alpah.

Vendar Soča svojo živahnost pokaže že po nekaj metrih, ko priteče na dan. V živahnem spustu, kjer mimo koče pri izviru Soče premaga nekaj več, kot 100 višinskih metrov, voda priteče v dolino, kjer se združi s Suhim potokom, ki priteče iz Zapotoških slapov in združena nadaljujeta izjemno živahno pot proti Trenti, polno brzic, tolmunčkov in manjših slapičev.

Dostop do izvira Soče

Na vrhuncu poletne sezone, se boste verjetno morali kar potruditi, da boste našli primerno parkirno mesto v bližini koče pri izviru Soče. V preteklosti je bila večina vozil parkiranih kar ob ozki cesti, v letu 2022 pa so uredili nekaj lepih parkirnih mest, kjer avti ne motijo prometa po že tako ozki cesti.

Od koče pa do izvira boste premagali nekaj več, kot 100 višinskih metrov. Pot je seveda dobro uhojena in zelo lepo urejena. Vseeno pa se je potrebno zavedati, da ste v Alpah in ne v Tivoliju. Pot je namreč označena, kot zahtevna, to pa zaradi zadnjih nekaj metrov poti, ki je opremljena z jeklenicami. Po mojem mnenju tudi ta del poti ni pretirano zahteven, vsaj če ste normalno gibalno in motorično sposoben človek.

V kolikor boste izvir obiskali v mokrem ali vlažnem vremenu, je potrebno biti še posebaj pazljiv, saj so kamni in lesene stopnice lahko zelo spolzki.

Izvir reke Soče in dostop do izvira

2. Zapotoški slapovi

  • Čas hoje: 2 uri 30 min (v obe smeri)
  • Zahtevnost poti: lahka pot, zadnji del pa je malce bolj zahteven (beri tekst)
  • Višinska razlika: cca 200 metrov
  • Izhodišče: parkirišče ob koncu ceste (46.4040, 13.7112Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: da
  • Vstopnina: brezplačno
  • Parkirnina: brezplačno

Kot sem omenil že v uvodu, do pred kratkim Zapotoških slapov nisem poznal, pravzaprav sploh nisem vedel da obstajajo. K sreči imam kar nekaj prijateljic in prijateljev, ki so izjemni ljubitelji narave in njenih lepot, tako da mi pridejo na radar tudi takšne skrite naravne znamenitosti, za katere še google ne ve. 🙂

Zapotoški slpovi se nahajajo v Zadnji Trenti, ustvaril pa jih je Suhi potok. Le-ta priteče nekje s pobočja Bavškega Grintovca in ob normalnem vodostaju kmalu po koncu soteske ponikne v prodnata tla mogočne struge. Suhi potok na dan pride šele ob koncu doline, ob združitvi s Sočo.

V kolikor se želimo sprehoditi do slapov, je najbojše, če se zapeljemo do parkirišča, ki je med drugim tudi izhodišče za naskok na Jalovec in Bavški Grintovec. Tam nas čakajo tudi table, ki nas usmerijo proti slapovom. Tudi če poti ne boste našli, samo po glavni strugi hudournika se podajte navzgor in slej ko prej boste prišli do soteske. Drugače pa označena (ni markirana, le označena s tablami) pot vodi po desnem bregu struge (gledano v smeri toka) in je dobro uhojena.

Po okoli 30 minutnem sprehodu bomo zaslišali žuborenje vode, kar pomeni, da smo že blizu. Tudi dolina postaja vse ožja in stene vse bolj strme. Soteska je v spodnjem delu precej enostavno prehodna, zgornji slapovi pa so malce težje dosegljivi, za tiste najvišje pa ne vem ali sploh so dosegljivi navadnim smrtnikom, ali ne.

Izlet do Zapotoških slapov

Velika večina ljudi se odloči za ogled samo 1. slapu, ki je sicer pravi lepotec, s čudovitim bazenčkom, a po mojem mnenju je prava škoda, da se obrnete tako hitro. Saj tudi 2., 3., in 4. slap niso prav daleč. V kolikor se boste odločili, da bi radi videli tudi ostale slapove, potem se boste morali od 1. slapu sprehoditi okoli 50 metrov nazaj v smeri prihoda, na levem bregu boste videli potko, ki vas bo popeljala v gozd. Po nekaj dobrih 100 metrih se boste znašli nad 1. slapom (moč ga je videti tudi z vrha, a previdno), le nekaj korakov višje, pa se boste lahko sprehodili do dveh slapičev, pod katerima je čudovit tolmun.

Pot po gozdu sicer ni označena, a je sorazmerno dobro vidna. ves čas vas bo peljala po levem bregu. Le nekaj korakov nad obema slapičema, boste prišli do 2. in 3. slapu, ki si sledita en za drugim. Tudi ta dva slapova sta izjemno lepa in kljub temu, da je soteska do tu fantastična, vas najlepše šele čaka.

Zdaj že malo slabše uhojena potka vas bo popeljala nad oba slapova in malce višje se boste spustili do struge, pot pa se bo preselila na desni breg struge. Po nekaj 10 metrih se vam bo na desni odprl pogled na (mislim da) 5. Zapotoški slap, ki ga boste videli nekje 150 metrov nad vami. Zares izjemen pogled! Slap drsi po skalnati steni in naj bi bil visok 73 metrov (podatek ni preverjen).

Po nekaj 10 metrih nadaljne poti, boste prišli na del struge, kjer se pot konča in v kolikor boste želeli videti najlepši del soteske, se boste morali ob dveh slapičih po skali povzpeti za “ovinek” (pozor, nekateri kamni so zelo spolzki), kjer vas bo pričakalo nekaj neverjetnega. Slap, ki v dveh pramenih v nekakšnem polkrogu pada okoli 40 metrov globko (moja ocena). Zares noro! Prav čudi me, kako da ti slapovi niso bolj poznani, da soteske ne obišče več ljudi.

3. Korita Mlinarice in Kugyjev spomenik

  • Zahtevnost poti: lahka
  • Čas hoje korita Mlinarice: 5 min
  • Čas hoje Kugyjev spomenik 10 min
  • Izhodišče: parkirišče ob cesti (46.401, 13.743Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: da
  • Vstopnina: brezplačno
  • Parkirnina: brezplačno

Iz Zadnje Trente se bomo preselili malce nižje, med 49. in 50. serpentino na cesti, ki nas pelje proti našemu najvišjemu cestnemu prelazu. V tem kratkem odseku med obema serpentinama si bomo najprej pogledali kar malce strašljiva korita, ki jih je potok Mlinarica izdolbel tudi do 100 metrov globoko.

Mlinarica je okoli 1300 metrov dolg potok, svoje vodno zaledje dobiva iz pobočja Razorja in Prisojnika, izvira na višini 1850 metrov, pod Malim Razorjem, a je struga hudourniškega značaja (brez stalnega toka). Potok v stalnem toku na plan priteče šele na višini okoli 1150 metrov, kjer se poda v globoka in temačna korita, ki so dolga okoli 700 metrov. Korita so izjemno ozka in globoka tudi do 100 metrov. Ker so na mestih široka zgolj kak meter, so se skozi leta v njih zagozdile številne večje skale, ki danes tvorijo naravne mostove.

Mostnica se v Sočo izliva na višini 771 metrov in je eden od potokov z največjim padcem glede na dolžino svojega toka. Korita Mlinarice so zaradi izjemnosti že leta 1990 razglasili za naravni spomenik državnega pomena. Zato so v koritih tudi prepovedane vse športne dejavnosti.

Dostop do korit je zelo enostaven. Prek lepo vzdrževanega visečega mostu se sprehodimo prek Soče, kjer nas smerokazi povabijo v kakšno minuto oddaljeno dolino Mlinarice, kjer se v zgolj nekaj korakih sprehodimo med globoke previsne stene soteske. Ob koncu poti je postavljen nekakšen razgledni pomol, od koder vidimo v začetni del komaj kak meter širokih korit. Dostop do tja je sicer prepovedan zaradi nevarnosti, a sam sem se sprehodil še nekaj metrov v korita (seveda na lastno odgovornost) Pod pomolom pa lahko občudujemo še 8 metrov visok slap.

Korita so izjemno težko dostopna in v kolikor niste izkušen alpinist, ali jamar, ki obvlada jamarske tehnike vzpenjanja in spuščanja po vrveh, so korita za vas nedostopna.

Ob vrnitvi do visečega mostu, se lahko sprehodite še do spomenika Julijusa Kugyja. Izjemnega človeka, ki je bil sicer rojen v Trstu, v Slovenski družini. Po izobrazbi je bil pravnik, njegova prva ljubezen pa so bile Julijske Alpe. Predvsem Trenta je bila njegov kraj. Po njegovem mnenju je to najlepša Alpska dolina in glede na to, kar sem do sedaj videl, se z njim povsem strinjam.

Kugy je bil tudi velik ljubitelj botanike, med drugim je pomagal ustanoviti Alpski botanični vrt Julijana. Številni ga poznajo tudi pod imenom “oče Julijskih Alp”. V spremstvu z lokalnimi vodniki je obredel številne zahtevne vrhove, ki so bili do takrat še neosvojeni.

Pot do njegovega spomenika je enostavna in za njo boste potrebovali okoli 10 minut zmerne hoje. V kolikor pa se boste vračali prek Vršiča, pa se lahko ustavite na 48. serpentini in se tam sprehodite nekaj 10 metrov do spomenika, ki ima pogled usmerjen proti kralju slovenskih gora – Jalovcu.

https://youtu.be/I6z0f480pv0

4. Alpski botanični vrt Juliana in slap Skok za bajto

  • Zahtevnost poti: lahka
  • Čas hoje: 5 min
  • Izhodišče: parkirišče ob cesti (46.3973, 13.7448Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: da
  • Vstopnina: otroci 2€, odrasli 3€, družinska 6€
  • Parkirnina: brezplačno

Le nekaj 100 metrov nižje po cesti se lahko ustavite in si ogledate enega najlepših in najbolj bogatih alpskih botaničnih vrtov. V njem skrbijo za okoli 700 vrst različnih rastlin, ki so značilne za alpski in kraški svet v tem delu Slovenije. Verjetno mi ni treba posebaj povdarjati, da je vrt postavljen v izjemno okolje. Med drugim se nam z vrta odpira pogled na slapišče Skok za bajto, ki v dveh odsekih pada okoli 120 metrov globoko. Spodnji slap, ki si ga bomo tudi ogledali je vosk okoli 20 metrov. Torej nam enostavna matematika pove, da je zgornji slap, ki ga lahko občudujemo iz botaničnega vrta v celoti visok okoli 100 metrov.

Med mojim obiskom botaničnega vrta k sreči ni bilo prav veliko obiskovalcev, tako da mi je prijazni oskrbnik vrta razločil številne podrobnosti o delu v vrtu, o rastlinah, o izzivih s katerimi so soočeni iz dneva v dan iz leta v leto… V letu 2021 so imeli strašne težave z mišmi, ki so jim v pomladanskem času požrle ogromno rastlin, pa tudi dolga zima in pomladanska zmrzal sta popolnoma spremenila izgled vrta v letu 2021.

Vrt je leta 1926 ustanovil tržaški posestnik Albert Bois de Chesne, v pomoč pa mu je bil tudi zgoraj omenjeni Julijus Kugy.

V kolikor ste ljubitelji rastlin, je vrt obvezna postaja ob vašem raziskovanju Trente. Super pri takšnih vrtovih je, da so iz leta v leto drugačna, pravzaprav so drugačna iz tedna v teden. Ena rastlina odcveti, že cveti druga… Narava nikoli ne počiva in se ves čas spreminja.

Ko se boste naužili vseh lepot botaničnega vrta, pa se ob poti proti avtu, sprehodite še ob strugi nekaj 10 metrov višje, do slapu Skok za bajto. Kot sem omenil že zgoraj, je zadnji izmed dveh slapov visok okoli 20 metrov. Super je, da lahko pridete povsem pod slap in v kolikor imate željo, se brez težav tudi stuširate. 🙂

Kljub temu, da je struga pod slapom več ali manj suha skozi celotno leto, pa slap nikoli ne presahne. V kolikor ste v Trenti po nevihti, vam bo slap Skok za bajto ponudil povsem drug obraz, saj izjemno hitro pridobi na vodnatosti.

Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji.

5. Belopotoška slapova v Zadnjici

  • Zahtevnost poti: lahka
  • Čas hoje: 30 min
  • Izhodišče: parkirišče v zadnjici (46.3824, 13.761Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: da
  • Vstopnina: brezplačno
  • Parkirnina: plačljivo

Za našo zadnjo naravno znamenitost pa se bomo zapeljali v dolino Zadnjica. To je najbolj priljubljena izhodiščna točka za naskok na planinsko kočo z najlepšim razgledom v Sloveniji. V kolikor še niste bili na Kriških podih vam ta vzpon zares, zares toplo priporočam!

Poleg omenjenega vzpona, pa je to izhodišče tudi za Triglav, Kanjevec, kočo na Doliču, na Prehodavcih, pa za dolino Triglavskih jezer in še in še.

Belopotoška slapova sicer nista označena, oz. vas do njiju ne usmerjajo posebne table, a ju ni težko najti. Ležita namreč neposredno od spodnji postaji tovorne žičnice, ki pelje do koče na Kriških podih. Okoli 30 minut sprehoda od parkirišča v Zadnjici.

Za ogled spodnjega slapu, ki je višji izmed obeh, v višino meri okoli 15 metrov, se nekaj metrov pred postajo žičnice usmerite desno proti strugi potoka. Po tem pa boste v nekaj poskokih po skalah v strugi prišli do čudovitega bazenčka, ki ga številni obiskovalci Kriških podov ob vrnitvi v dolino izkoristijo za osvežitev in ohladitev. Le nekaj metrov naprej, pa se vam bo odprl pogled na spodnji Belopotoški slap.

Zgornji slap ima malce težji dostop, a če ste vsaj pribljižno domači v hribih, vam pot do slapu nebi smela predstavljati velikega izziva. Malce nad postajo tovorne žičnice, na prvem ovinku, se podamo na slabšo potko, ki nas pelje naravnost v klanec. Previdno, saj je potka precej ozka. Za konec pa se moramo po bregu spustiti še nekaj metrov do struge. Tam pa nas pričaka pravljični bazenček s čudovitim razgledom preko spodnjega slapu in okoli 4 metre visok zgornji Belopotoški slap.

Voda v bazenčku je v primerjavi z ostalimi vodotoki v bližini precej topla, tako da boste navdušeni tudi tisti bolj zmrznjeni kopalci.

https://youtu.be/FMjYGtuKBqc

6. Trentarski muzej

Glede na to, da v Bovcu in širši okolici kar pogosto dežuje je zelo dobro, če poznamo tudi muzeje v teh koncih. Muzeja v Tolminu in Kobaridu sta od Trente kar precej oddaljena, zato pa je Trentarski muzej kot naročen… Nahaja se namreč v vasici Trenta, tik pod vznožjem enega od najbolj strahospoštovanih klancev v Sloveniji. Prav tu se namreč začne zloglasni vzpon na Vršič iz Primorske strani, ki je še precej zahtevnejši, kot tisti iz Kranjske gore.

Trentarski muzej domuje v stavbi, kjer je tudi informacijsko izobraževalno središče Triglavskega narodnega parka Dom Trenta. Ob mojem obisku, zunaj je lilo kot iz škafa, je bilo v muzeju zelo mirno. Muzej in tudi celoten Dom Trenta je sodobna stavba, prijazna tudi za invalide na vozičkih. V pritličju me je pričakal prijazen gospodič, ki mi je razločil nekaj osnovnih podatkov o muzeju, nato pa me je pospremil v posebno sobo, kjer sem si ogledal odličen video o Triglavskem narodnem parku.

Po takšnem ogrevanju pa sem si ogledal še dve stalni in še eno gostujočo razstavo. Muzej je “postavljen” v dveh nadstropjih in v njem spoznamo pobližje edini narodni park v Sloveniji, v drugem delu pa malce boljše spoznamo še etnologijo in zgodovino Trente.

Za ogled celotnega muzeja sem potreboval slabi 2 uri, v kolikor pa se boste malce bolj poglobili v bogate opise, ki spremljajo razstavljene eksponate in fotografije, pa boste brez težav v muzeju tudi več, kot 2 uri.

V pritličju Doma Trenta je poleg vstopa v muzej še simpatična trgovinica s spominki, hkrati pa je to tudi recepcija za vse, ki se boste odličili in dan, dva ali več preživeli v Domu ali Hiši Trenta.

VstopnicaCena
Odrasli6€
Upokojenci, študentje in dijaki4€
Otroci od 7. do 15. leta2,5€
Družinska vstopnica15€
Otroci do 7. leta0
Cenik za ogled Trentarskega muzeja

Zaključek

Tako, obdelali smo še enega od čudovitih izletov, ki nam jih ponuja dolina Soče. Verjamem, da boste ob obisku predlaganih znamenitosti tudi vi neznansko uživali. Vesel bom, v kolikor mi sporočite vaše vtise po izletu, kaj vam je bilo najlepše…

Želim vam čudovit dan še naprej in pojdite Vnaravo!

Peter

Živijo, moje ime je Peter. Že vse življenje sem velik športni entuziast. Navdušen sem predvsem nad športi v naravi, vendar se pogosto znajdem tudi v dvoranah, saj sem tudi trener. Uživam v gibanju, v čudovitih razgledih, lepotah narave, njeni energiji. Skozi leta sem se naučil marsičesa, tako kar se tiče obnašanja v gorah, opreme, telesne priprave, soočanja s takšnimi in drugačnimi nevarnostmi in izzivi... Vse to in še kaj lahko najdete na tej strani.

Nedavni blog