Znamenitosti Tržiča v katerih bo uživala vsa družina


Tržič

Tržič je eden tistih Slovenskih krajev, kjer so prebivalci najbolj povezani z gorami. Od tu izvirajo številni alpinisti, takšni in drugačni športniki, gorski tekači in tudi ostali (jaz jim pravim divjaki) adrenalinski športniki, ki so praktično neutrudni. A v današnjem sprehodu po znamenitostih Tržiča bomo korakali bolj umirjeno in poti ne bodo ekstremne, pravzaprav so vse primerne za družinske izlete in užitke v naravi.

Tržič ima čudovito kulturno in naravno dediščino. V njegovi okolici lahko najdemo nekaj izjemnih znamenitosti. Vsi ste verjetno že slišali za Dovžanovo sotesko, pa za čudovito pot skozi Bornove tunele do planine Prevala, pa za najstrmejšo cesto v Evropi, ki nas pripelje do starega mejnega prelaza na Ljubelju, seveda poznate tudi Zelenico. V članku pa se bomo sprehodili še po nekaterih drugih znamenitostih, ki jih lahko občudujete na skrajnem zahodnem robu Kamniško Savinjskih alp, ter v samem osrčju Karavank.

Tržič in okolica

  1. Dovžanova soteska
  2. 500 let stara lipa
  3. Stegovniški slap
  4. Stari Ljubelj
  5. Bornovi tuneli in planina Preval
  6. Zelenica
  7. Taborišče Ljubelj
  8. Tominčev slap
  9. Grad Altgutenberg

Vse predlagane destinacije boste težko obdelali v enem dnevu, zato vam predlagam, da si izberite 3, 4, ali modra 5 in v njih uživajte. Celotni izlet lahko zaokrožite tudi v večdnevno raziskovanje Gorenjske, saj vam izjemnih mest na tem koncu Slovenije zares ne bo prav hitro zmanjkalo.

Mimogrede, če iščete ideje za podobne izlete na GorenjskemOpens in a new tab., vam predlagam, da si preberete še članke Mojstrana in VrataOpens in a new tab., Jezersko in njegove lepoteOpens in a new tab., Kranjska gora izletiOpens in a new tab., kjer se podamo v Kanjsko goro in njeno okolico, Kam na GorenjskemOpens in a new tab., kjer obdelamo Gorenjsko nekje od Kranja pa do Jesenic, Kam v BohinjuOpens in a new tab. in seveda tudi na BledOpens in a new tab. ne gre pozabiti. Povzpnete pa se lahko tudi na najbolj priljubljeno goroOpens in a new tab. v okolici Tržiča.

1. Dovžanova soteska

  • Čas hoje: 30 minut
  • Zahtevnost poti: odvisno od tega po katerem delu soteske se boste sprehajali
  • Izhodišče: Parkirišča ob soteski (46.3795, 14.3246Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Da, vendar ne vse poti

Katera misel se vam najprej utrne, ko pomislite na Tržić? Jaz najprej pomislim na Peko in čevljarstvo v Tržiču, če pa se omejimo samo na naravne znamenitosti Tržiča, pa mi najprej na misel pride Dolžanova soteska. Le-ta se sicer po svoji velikosti, globini, dolžini ne more primerjati z nekaterimi drugimi soteskami gorskih rek, ki jih premore Gorenjska in severna Primorska. A je vseeno Dovžanova soteska izjemno zanimiva in edinstvena soteska.

Skoznjo teče pravljična reka, Tržiška bistrica, ki pred sotesko tvori najdaljše slapišče v Slovenji in v normalnem vodostaju človeka prevzame z lepoto, kristalno čisto vodo, ki je zelo hladna tudi v najtoplejših poletnih dneh. A kot večina alpskih rek, se tudi Tržiška bistrica po nekaj dneh deževja, ko z vršacev okoli dolin po katerih se napaja Bistrica in njeni pritoki, pritečejo ogromne količine vode, se ta rečica lahko spremeni v pobesnelo reko, ki jo težko zaustavijo kakršnekoli ovire, ki ji jih je človek postavil na pot, da bi jo ukrotil, umiril…

Ne tako dolgo nazaj, konec leta 2018 je Bistrica pokazala, kako hitro se lahko običajen dan ob rečici spremeni v najhujšo nočno moro. Takrat je reka povzročila ogromno gmotno škodo na cestni infrastrukturi, pa na stavbnih objektih, delovnih prostorih…

Pa se počasi vrnimo v Dovžanovo sotesko. Pot po soteski je najboljše začeti na urejenem parkirišču kakšnih 100 metrov nad vasjo Čadovlje. Od tam se sprehodite do najožjega dela soteske in se nato prek mostu podate na desni breg reke. Od tam pa vas razgledna pot popelje prek najatraktivnejšega dela soteske. Pot je zares atraktivna in primerna za vsakogar, ki nima težav z vrtoglavico in je normalno gibalno sposoben.

Sicer pa je soteska izjemen kraj za ljubitelje arheoloških ostankov. V skalah okoli struge Tržiške bistrice lahko najdete številne izjemne primerke fosilov, ki jih ni moč najti nikjer drugje na zemlji. Na številnih poučnih tablah ob poti boste lahko podrobneje spoznali ta čudovit kraj in njegovo zgodovino.

Je pa tudi sama cesta skozi najožji del soteske zares izjemna, več kot 100 let star tunel izklesan v živo skalo je edinstven in ni treba prav dosti, da človeku začne delati domišljija ob misli na gradnjo tega predora…

2. Stegovniški slap

  • Čas hoje: 10 min
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Izhodišče: zaselek Medvodje (46.4076, 14.3913Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Da

V kolikor boste želeli obiskati Stegovniški slap, boste zagotovo morali tudi skozi Dovžanovo sotesko. Slap je namreč kakšnih 20 minut vožnje z avtom višje po dolini. V Jelendolu se na križišču, kjer se levo zavije za Kofce in ostale planine na KošutiOpens in a new tab., držimo desno, proti zaselku Medvodje. Malce pred križiščem, kjer je polno usmerjevalnih tabel je urejeno parkirišče in najboljše bo, da svoj avto pustite tam. Do slapu je še okoli 10 minut sprehoda po cesti.

Slap je viden že od daleč, ob višjem vodostaju, pa se ga tudi dobro sliši. Slap je sicer visok 15 metrov, njegovo slapišče pa v širino meri 6 metrov. Potok Stegovnik, ki je skozi milijone let izoblikval dolino in sam slap je v sušnem obdobju precej sramežljiv potoček, a slapišče je kljub temu izjemno lepo in slap vas bo očaral tudi v takšni “izvedbi”.

Pod slapom je še nekaj lepih tolmunčkov, kjer se lahko pogumni in vročekrvni pohodniki ohladite in uživate v objemu kristalno čiste in precej hladne vode.

3. 500 let stara lipa

To izjemno drevo, ki kljubuje času, vremenu, ljudem… že okoli 500 let, raste v Žigani vasi, vasici nedaleč stran iz Tržiča. Lipa stoji ob cerkvi sredi vasi in je še v precej dobri “formi”. Sicer je deblo praktično votlo in vanj lahko dobesedno stopite, a krošnja drevesa je izjemno bujna in v toplejšem delu leta lipa ponuja izjemno senco vsakemu, ki jo pride občudovati.

V Sloveniji imamo nekaj takšnih in odobnih izjemnih dreves in samo hvaležni smo lahko, da nam je dano občudovati živa bitja, ki so živela že pred več, kot 500 leti. V enem od člankov sem pisal tudi o več, kot 700 let staremu kostanjuOpens in a new tab., pa o izjemni jelki v Kočevskih gozdovihOpens in a new tab.… čudovito! 🙂

4. Stari Ljubelj

  • Čas hoje: 45 minut
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Izhodišče: prelaz Ljubelj (46.4329, 14.2613Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Da

Ljubelj je zanimiv kraj, na prelazu pod Begunjščico in Košuto se namreč konča Slovenija in začne naša severna soseda. Poleg tega je to tudi odlično in zelo priljubljeno izhodišče za osvajanje najvišjih vrhov Karavank, ob tem pa se tu začne tudi nekaj zelo zanimivih in lažjih pohodnih poti, ki so zelo primerne za čudovite sprehode v dvoje, ali pa za družinske izlete z najmlajšimi.

V rani mladosti, ko smo živeli še v skupni državi z ostalimi slovanskimi narodi v regiji, je bil Ljubelj zame prav poseben kraj, saj je bil v času Jugoslavije tu najdaljši tunel v Sloveniji in kot majhnemu otroku se mi je zdelo neverjetno voziti se skozi več kot kilometer in pol dolg tunel, globoko pod zemljo. V tistih časih smo s starši precej redno hodili v Avstrijo v “šoping” v neverjetne KGM trgovine… uhhh lepi spomini. 😀

V današnjem spoznavanju Tržiča in okolice bomo to izhodišče uporabili še 2x, saj se bomo prek Bornovih tunelov podali do planine Prevala, skočili pa bomo tudi na Zelenico.

Stari mejni prehod na Ljubelju leži okoli 300 metrov višje, kot aktualni mejni prehod in do njega nas pelje legendarna makadamska cesta, ki je dan danes izjemno priljubljena pohodniška pot za domačine in tudi številne pohodnike, ki te kraje obiskujejo iz vseh koncev Slovenije.

Vzpon bo najboljše začeti na parkirišču, ki je nekaj 10m pred tunelom na desni strani ceste. Od tam vas bodo table povabile na stezico, ki se bo po nekaj metrih priključila cesti, le-ta pa vas bo v nekje 45ih minutah zmernega tempa pripeljala do priljubljenega prelaza. Že med potjo se vam bodo začeli odpirati prekrasni pogledi proti Gorenjski ravnini in okoliškim vršacem, ob sprehodu skozi “vrata”, pa se nam odpre še pogled proti Avstriji.

V kolikor boste v nogah imeli še kaj moči, vam predlagam, da se vzpnete še na razgledno točko, ki je le dobrih 5 minut višje od samega prelaza. Z nje (razglednih točk je več) se vam odpre zares lep pogled na vse strani neba, predvsem pa je čaroben pogled proti Zelenici in Begunjščici.

Tik ob mejnem prehodu, na Slovenski strani stoji planinska koča, kjer vam zelo prijazno osebje ponuja odlične domače dobrote, ki smo jih planinci vajeni dobiti tudi v večini planinskih koč. Terasa z razgledov na Gorenjsko ravnico, Šmarno goro, Tosc in čisto zadaj na Snežnik je na sončni strani koče, tako da boste na njej zelo uživali tudi v hladnejših delih leta.

Koča na Starem Ljubelju je odprta vse dni v letu, razen kak dan ali dva po obilnem sneženju, ko pot proti vrhu še ni “uštimana” in varna za vzpon. Sicer pa vam pozimi predlagam, da ob obisku Starega Ljubelja ne pozabite sank, saj je to eno najbolj priljubljenih sankališč v Sloveniji (to ni uradno sankališče in vsakdo se po njem spušča na lastno odgovornost).

https://youtu.be/QlmxoCMGykQ

5. Zelenica

  • Čas hoje: 1 ura 20 min
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Izhodišče: prelaz Ljubelj (46.4329, 14.2613Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Da

Za Zelenico ste verjetno slišali že vsi ljubitelji gora. Ena najbolj priljubljenih točk za družinske izlete in nekdanje smučišče v osrčju Karavank. Sedlo leži med Begunjščico in grebenom Na Možeh. Na Zelenici stoji tudi ena najbolj priljubljenih koč v Karavankah. Koča je odprta v poletni sezoni, v ostalih delih leta pa boste v njihovih dobrotah lahko uživali v petkih popoldne in med vikendi, ter med prazniki. V sklopu doma na Zelenici deluje tudi Gorniški učni center.

Na Zelenico se podamo iz prelaza Ljubelj, svetujem vam, da parkirate na brezplačnem parkirišču, desno od glavne ceste (tam kjer smo začeli vzpon na Stari Ljublej). Ostala parkirišča na Ljubelju so plačljiva in v kolikor nimate aplikacije za plačevanje parkirnine, boste za parkiranje svojega vozila odšteli 3€.

Sam sicer Zelenico raje obiščem iz doline Završnice, saj je pot precej lepša in bolj “pestra”. A tudi iz Ljubelja se da. V slabi uri in pol vzpenjanja po nekdanjem smučišču se nam ponujajo vedno lepši razgledi na dolino, ki vodi proti Tržiču, uživamo pa lahko tudi ob strmih stenah Begunjščice, severno-vzhodno pa se začenja greben Košute.

Prek Zelenice vodijo številne planinske poti, tako na Stol, VrtačoOpens in a new tab., BegunjščicoOpens in a new tab. in nekatere manj oblegane vrhove. Na Zelenici se nahaja tudi ferata z najvišjo zahtevnostjo v SlovenijiOpens in a new tab..

Več o tej priljubljeni planinski točki si lahko preberete v bloguOpens in a new tab..

6. Bornovi tuneli in planina Preval

  • Čas hoje: 1 ura 30 min
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Izhodišče: prelaz Ljubelj (46.4329, 14.2613Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Da

Še tretja točka, ki vam jo v tem članku podajam, kot možnost za družinski izlet v čudovito naravo pod najvišjimi vrhovi naše najdaljše alpske verige, z izhodišča na prelazu Ljubelj, pa je izjemna pot proti plani Preval. Planina sicer leži na drugi strani Begunjščice, na sedlu med dolino Draga in Šentansko dolino. Do planine je moč priti tudi z Begunjske strani, le da je pot tehnično malce zahtevnejša in bolj strma.

Pot iz Ljubelja pa je zares pravljična. Na poti boste premagali le okoli 300 višinskih metrov in v slabi uri in pol hoje, prečili mogočna melišča, se sprehodili skozi tunel, ki je izklesan v živo skalo, uživali v čudovitih gozdovih, a največji vtis bo na vas gotovo pustila izjemna razgledna pot, ki ponuja fantastične razglede na dolino in vrhove na njeni nasprotni strani. V kolikor berete ta blog, ste verjetno ljubitelj narave in tudi če fizično niste v stanju za plezanje po vrhovih, morate to pot dodati v vaš koledar in jo obiskati v najkrajšem možnem času.

Pot v zimskem času, ko je tod okoli veliko snega, skoraj zagotovo ni prehodna, tako da v kolikor poti in razmer ne poznate, se sam nanjo nebi podajal. V zgodnjem poletnem času, pa vse tja do prvega snega, pa je to izjemna pot, v kateri lahko uživate vsi člani družine.

Bornova pot, kot jo tudi imenujemo je nastala po navodilu nemškega bančnega mogotca barona Julija Borna, ki je svoj prosti čas rad preživljal v okolici Tržiča. Tunel in razgledno pot pa je baron dal narediti, da je lažje prišel do lovišč, ki jih je kot lovec oboževal.

Če se za odstavek ali dva vrnemo še k planini Preval, ki leži na južnem pobočjju 2060 metrov visoke Begunjščice. Planina se tako prek celotnega leta kopa v soncu. leži na višini 1311 metrov in nam nudi izjemne razglede proti Triglavu, Begunjščici, Jelovici…

Koča na planini Preval je odprta skozi celotno leto in pohodnikom ponuja številne kulinarične dobrote.

7. Taborišče Ljubelj

Da pa ne bo vse tako pravljično lepo, se bomo ustavili še pri spomeniku, ki spominja in predvsem opominja na grozote 2. Svetovne vojne. Kak kilometer pod začetkom tunela, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo je bilo v času 2. Svetovne vonje, bolj natančno med letoma 1943 in 1945 dejavno koncetracijsko taborišče Ljubelj. Ta kraj je okupatorejm v zadnjih dveh letih vojne služil, kot pomožno taborišče bolj znanega in zloglasnega taborišča Mathausen v Avstriji.

V taborišču na Ljubelju so bili po večini ujetniki iz Francije, Rusije, Poljske, Češke, Slovaške, nekdanje Jugoslavije, Norveške… Izkoriščali pa so jih za delo v tunelu, ki ga je 3. rajh želel dokončati v čim krajšem času. Po večini so bili to politični, ter vojni ujetniki, ki so jih okupatorji izkoriščali za raznorazna dela. Ko dela niso mogli več opravljati, so jih poslali nazaj v Mathausen, kjer je večino čakal bridek konec.

Za razliko od večine ostalih taborišč po evropi je bil % uspešnih pobegov iz taborišča pod Ljubeljem zelo visok. Nekaj gre tej statistiki pripisati dejstvo, da so domačini in partizani pomagali zapornikom, ter jih skrivali in jim nudili pomoč pri pobegih.

Več o grozotah, ki se ne smejo nikoli več ponoviti si lahko preberete na mestu samem.

8. Tominčev slap

  • Čas hoje: 10 min
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Izhodišče: Podljubelj (46.3964, 14.2711Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Da

Tomičev slap boste našli na poti iz Tržiča proti Ljubelju, na izvozu za Podljubelj vas bo v desno povabila tudi tabla z napisom Tominčev slap. Prek nadvoza prečkamo glavno cesto in se mimo nekaj hiš po makadamski cesti usmerimo globje v dolino. Po nekaj 100 metrih pridemo do ostrega levega ovinka, kjer malce višje po potoku že vidimo 18 metrov visokega lepotca.

Avto sicer lahko pustimo tudi v vasi in se peš sprehodimo ob potoku Bela do najvišjega slapu v okolici Tržiča. V sušnem obdobju je slap manj vodnat, saj vode v strugi ni prav veliko, zato je morda boljše, če imate radi vodnate slapove, da ga obiščete v spomladanskem ali jesenskem času, po obilnejšem deževju.

9. Grad Altgutenberg

  • Čas hoje: 15 min
  • Zahtevnost poti: lahka
  • Izhodišče: Bistrica pri Tržiču (46.3607, 14.2884Opens in a new tab.)
  • Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
  • Primerno za psa: Da

Za sam konec raziskovanja Tržiča in njegove okolice pa sem prihranil še ruševine nekdanjega gradu Altgutenberg. Ruševine gradu naj bi bile ostanek enega najstarejših gradov v Sloveniji. Zgodovinarji si niso povsem na jasnem glede njegove zgraditve, pisni viri pa naj bi ga prvič omenjali leta 1187. Predvidevajo, da je bil grad zgrajen v začetku 12. stoletja a nekateri pravijo, da je bil zares zgrajen šele okoli 200 let kasneje. Kakorkoli, grad je služil za nadzor pomembnih trgovskih poti med Ljubljano in Celovcem, ter Begunjami in Tržičem.

Leta 1511 je močan potres grad tako močno poškodoval, da so se lastniki gradu iz njega izselili in si nov grad zgradili pri Begunjah, danes poznan, kot grad Kamen.

Ostanke gradu sem namerno pustil za zadnjo postajo našega potepanja po Tržiču, ker je po mojem mnenju le-ta tudi najmanj zanimiva med vsemi. V kolikor ste ljubitelji tovrstih objektov, potem se le sprehodite do ostankov gradu, morda boste imeli še srečo in tam srečate koga od upravljalcev razvalin, ki skrbijo za njihovo promocijo in vzdrževanje.

Zaključek

Tržiča si marsikdo ne bi izbral kot destinacijo za družinski izlet, saj ga imamo v spominu, kot ozko dolino v kateri so stisnjeni objekti nekdanjih tovarn… A upam, da sem vam z zgornjimi predlogi podal dovoljšen razlog, da se zapeljete v osrčje Karavank in spoznate nekaj draguljev naše naravne in kulturne dediščine.

Imejte lep dan še naprej in pojdite Vnaravo!

Peter

Živijo, moje ime je Peter. Že vse življenje sem velik športni entuziast. Navdušen sem predvsem nad športi v naravi, vendar se pogosto znajdem tudi v dvoranah, saj sem tudi trener. Uživam v gibanju, v čudovitih razgledih, lepotah narave, njeni energiji. Skozi leta sem se naučil marsičesa, tako kar se tiče obnašanja v gorah, opreme, telesne priprave, soočanja s takšnimi in drugačnimi nevarnostmi in izzivi... Vse to in še kaj lahko najdete na tej strani.

Nedavni blog