Ste iz okolice Ljubljane pa vam zmanjkuje idej za krajše in daljše pohode po okoliških vrhovih? Seveda vsi poznamo Šmarno goro, pa Rožnik, Rašico in Golovec. Vse te destinacije so super, ampak če potrebujete nekaj novih idej je ta članek kot nalašč za vas.
Katerih je 9 vrhov v okolici Ljubljane, ki so vsi lahko dostopni in imajo čudovite razglede?
Ti vrhovi so:
- Slivnica
- Krim
- Novaška gora
- Krvave pečine
- Grmada
- Polhograjska gora
- Zavrh
- Planina nad Vrhniko
- Sveta Ana
V kolikor iščete še več izdej za podobne izlete v okolici Ljubljane, vam bodo gotovo zanimivi članeki z naslovom Družinski izlet v okolici Ljubljane, Kam na izlet v Osrednjeslovenski regiji, Hribi v okolici Ljubljane in Hribi v Osrednjeslovenski regiji.
Verjamem, da je le malokdo že bil na vseh teh vrhovih in tudi malokdo vse, kje so vsi ti vrhovi, zagotavljam pa vam, da so vsi čudoviti in da bo vzpon na kateregakoli od njih prijetna in lepa izkušnja.
Tako, sprehodili se bomo po vrhovih od najvišjega do najnižjega.
1. Slivnica
- Čas vzpona: 1 ura 30 minut
- Zahtevnost poti: lahka
- Višinska razlika: 540m
- Izhodišče: Cerknica (45.7928, 14.3672)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Slivnica je poznana tudi pod imenom gora čarovnic oz. coprnic. Ponaša se z višino 1114 metrov, kar je za nekaj metrov višje od Krima. Leži vzhodno od cerkniškega jezera in je najbolj obiskan vrh v okolici. Malo pod vrhom stoji planinski doma, ki je v poletni sezoni odprt vse dneve v tednu, sicer pa med vikendi in za praznike.
Mimogrede, če bi radi obiskali še več znamenitosti v okolici Cerknice, si preberite članke, ki opisujejo izlete na Cerkniško polje, Rakov škocjan, na Bloke in Lož, ter na Planinsko polje.
Najbolj priljubljena pot na Slivnico
Slivnica je zaradi svoje višine in lahkega dostopa, ter tudi lepih razgledov zelo priljubljena točka za domačine, pa tudi za tiste, ki se moramo do izhodišča pripeljati od malo dlje.
Na Slivnico vodi več poti, med drugim lahko na vrh pridete tudi z avtom po sorazmerno lepi makadamski cesti. Najbolj priljubljena od vseh je tista s štartom iz Cerknice (45.7928, 14.3673). Na parkirišču, nedaleč stran od glavne ceste parkirate avto in se usmerite navzgor po dobro označeni in tudi dodobra shojeni poti. Pot na Slivnico ni nikjer pretirano strma, ves čas je zložno vzpenja, pote klanec nekoliko popusti in se spet nekoliko bolj postavi po konci. Sprva se boste sprehodili po precej specifičnem gozdu, v katerem je tudi kar precej borovih dreves. Nekje na polovici poti se bo gozd počasi umaknil travnikom in vedno pogosteje se bomo lahko začeli ozirati v dolino za lepimi razgledi.
Pašniki na Slivnici so zelo lepi in precej prostrani. Spremljali nas bodo praktično do samega vrha. Vrh bomo dosegli v dobri uri in pol zmerne hoje.
Slivnica je lahko zelo lep sprehod tudi v zimskem času. Vendar boste takrat potrebovali nepremočljive gojzarje, po možnosti tudi pohodne dereze, saj zna biti na mestih zelo ledeno, pa tudi gamaše vam znajo priti prav, v kolikor je zunaj veliko snega.
Razgled s Slivnice
Z vrha Slivnice, ki je sicer precej poraščen je zelo lep pogled proti severo-vzhodu, v daljavi boste lahko občudovali Julijske Alpe, pa tudi del Karavank.
Za še nekoliko lepši in bolj panoramski razgled pa se boste morali spustiti nekaj 10 metrov, do koče na Slivnici in travnikov, ki se razprostirajo proti jugu, oz. levo od koče, če gledamo proti jezeru. Od tu se nam odpirajo zares prekrasni pogledi na celotno Cerkniško polje, pa verigo Javornikov, nekoliko bolj levo se bohoti Snežnik. Še posebej zanimivo je, ker je ragled od tu gori lahko tako drugačen od obiska do obiska. V sušnem obdobju je cerkniško polje, zares polje, v kolikor pa se povzpnemo na Slivnico v obdobju po obilnem deževju, pa je Cerkniško polje eno samo ogromno jezero.
Neglede na to, kdaj se bose odločili za obisk gore coprnic, vas ta ne bo razočarala!
2. Krim
- Čas vzpona: 2 uri 30 minut
- Zahtevnost poti: lahka
- Višinska razlika: 800m
- Izhodišče: Podpeško jezero (45.969, 14.431)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Iz Slivnice, do katere iz Ljubljane potrebujemo dobre pol ure vožnje pa se bomo sedaj podali na najvišji vrh, ki obdaja Ljubljansko barje. Krim je gora, ki se nahaja na južnem obrobju Ljubljanskega barja. Nad barjem, se dviga približno 800 metrov visoko. Zaradi svoje lege je Krim zelo priljubljena točka rekreativcev in športnikov. Pa tudi sprehajalcev, gobarjev, izletnikov… Na samem vrhu Krima je tudi planinska koča, ki je odprta skozi celo leto, vse dni v tednu razen v ponedeljek, ko imajo prosto.
Najbolj priljubljena pot na Krim
Krim je zaradi svoje lege in višine zelo oblegana točka skozi celotno leto. Pozimi je še posebej zanimiv, saj se s svojo višino praktično vedno dviguje nad meglen pokrov, ki onemogoča soncu, da bi pobožal Ljubljansko kotlino.
Zato na Krim vodijo številne poti, ki so vse precej popularne. Za vas pa sem izbral zelo lepo pot, ki ima isto izhodišče, kot ga bo imel vzpon na Sveto Ano. Za vzpon na to 1107 metrov visoko goro se bomo morali zapeljati do Podpeškega jezera (45.969, 14.431), do katerega imamo iz Ljubljane približno 20 minut vožnje (odvisno iz katerega konca Lj).
Iz parkirišča pri jezeru se usmerimo nazaj v smeri prihoda in po nekaj 100 metrih nas table usmerijo desno v vas. Po poti skozi vas se na križiščih držimo desno, ob koncu vasi, pri domačiji Špelin pa nas markacije popeljejo v gozd. Pot proti vrhu je zelo enostavna, na nekaterih mestih sorazmerno strma in lahko tudi spolzka, zato je priporočljivo, da ste primerno obuti. Na približno polovici poti bomo obšli osamljeno domačijo in cerkvico na Planincah.
Med potjo se nam bodo pridružile tudi poti iz drugih izhodiščnih točk, mi pa strumno nadaljujemo po dobro označeni poti proti vrhu. Malo pod vrhom, ko pot preide na makadamsko cesto, ki pelje do vrha Krima, cesto samo prečkamo in zagrizemo še v zadnjih nekaj metrov strmega klanca do vrha te lepe ture. Za celoten vzpon boste ob zmernem tempu potrebovali okoli dve uri in pol časa.
Razgled s Krima
Ker je Krim najvišja vzpetina daleč na okoli je temu primerno lep tudi razgled z vrha. Pod nogami nam leži celotno Ljubljansko barje, zelo lep pogled bomo imeli na Kamniško Savinjske Alpe, proti desni se nam nad Grosupljim odpira veriga Posavskega hribovja s Kumom, ob lepem vremenu se vidi tudi Pohorje.
Če pogled nadaljujemo proti desni, bomo prišli na Dolenjsko in Gorjance, pa Bloško planoto, Slivnico, Rakitno, Pokojiško planoto v ozadju pa Snežnik z Javorniki, nekoliko bolj zadaj lahko vidimo Nanos, Trnovski gozd, golake, Julijske Alpe s Polhograjskih hribovjem v ospredju… Pogled sicer nekoliko zastirajo visoka drevesa, vendar boste kljub temu lahko sprostili oči ob čudovitih razgledih.
Obisk Krima je verjetno najlepši, ko je v Ljubljanski kotlini megla, nad njo pa nas razvaja čudovit sončen dan. Vendar je Krim lahko lep izlet v vseh letnih časih in skoraj v vseh vremenskih pogojih.
3. Novaška gora
- Čas vzpona: 2 uri
- Zahtevnost poti: lahka
- Višinska razlika: 630m
- Izhodišče: Zabočevo (45.9095, 14.4008)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Za razliko od Slivnice in Krima je Novaška gora sorazmerno nepoznan vrh, ki se vzpenja nad Rakiško planoto. S svojimi 998 metri je med višjimi vrhovi v tem delu Slovenije. Vrh je sicer poraščen z gozdom, vendar je nekoliko pod vrhom lep razgleden travnik, tako da boste uživali tudi tisti, ki vrhove obiskujete predvsem zaradi razgledov.
V Borovnici lahko najdete še nekaj super pohodniških tur (soteska Pekel, Planina nad Borovnico, Mali Trebelnik), poleg tega pa niso daleč niti Tehniški muzej Slovenije v Bistri, izvir Ljubljanice, Cankarjeva spominska hiša in še bi lahko našteval.
Pot na Novaško goro
Na Novaško goro se lahko podate tudi po krožni poti iz Rakitne, vendar se bomo danes na ta vrh povzpeli iz Borovniške kotline, ki leži na skrajnem jugo-zahodu Ljubljanskega barja. Svojega jeklenega konjička bomo zapeljali v vas Zabočevo (45.9095, 14.4008), kjer bomo avto pustili od cesti ob koncu vasi. Tam nas table in markacije usmerijo po trasi starega kolovoza proti Rakiški planoti. Pot je zelo lepa in se ves čas zložno vzpenja po jugo-vzhodnem pobočju Borovniške kotline. Sem ter tja se nam odpirajo tudi lepi razgledi na bližnje vrhove.
Po okoli 45ih minutah hoje bomo prečili gozdno cesto in se po vlaki nekoliko bolj strmo vzpeli proti vrhu. Po nadaljnjih 30 minutah hoje bomo prišli do spomenika padlim partizanom, tam je tudi križišče poti. Ena pot nas usmerja proti Rakitni, druga po brezovški Pentlji v eno smer, mi pa se usmerimo rahlo desno po poti Pentlje, ki nas bo pripeljala do našega cilja. Po nekje 20 minutah nadaljnje hoje bomo prišli na travnato jaso, kjer nas bodo table usmerile po travniku navzgor. Proti vrhu travnika se nam bodo odpirali vedno lepši razgledi proti severu. Na vrhu travnika nas bodo table ponovno popeljale v gozd in po dobrih 10ih minutah bomo po prišli do najvišje točke Novaške gore.
Od vrha pa do jezera na Rakitni imate samo okoli 15 minut spusta. V kolikor želite do jezera se po poti podajte še nekaj 10 metrov naprej in se nato po neoznačeni potki držite levo mimo nekdanje »odbojne plošče« za televizijski signal.
4. Krvave pečine
- Čas vzpona: 3 ure in 15 min
- Zahtevnost poti: delno zahtevna
- Višina: 850m
- Višinska razlika po poti: 650m
- Izhodišče: Iški vintgar (45.9127, 14.5015)
- Priporočena oprema: športna pohodniška obutev in pohodne palice
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: plačljivo
Verjetno ste do sedaj že slišali za Iški vintgar, a je zelo verjetno, da ne veste kako zlo mogočna je soteska, ki sta jo v svojem toku izdolbli potok Zala in predvsem Iška. Če Zala svojo pot začne na Vidovski planoti, kjer že po nekaj 100 metrih teče prek cca 45 metrov visoke stene slapu v Kotlu, pa začne Iška svojo pot proti Ljubljanskemu barju že globoko v dolinah, ki se zajedajo v planoto Blok. Točen izvir Iške je težko določiti, saj se številni manjši potočki združujejo v vse večji potok in reko…
Iška pa poleg oddaljenosti izvira preseneti tudi z globino in mogočnostjo seteske, kanjona, ki ga je zarezala med Dolenjsko in Notranjsko, ter Osrednjo Slovenjsko regijo. Najbolj globok in mogočen pa je ta kanjon verjetno prav pod Krvavimi pečinami, čudoviti razgledni točki v bližini vasice Krvava peč, kjer se zdi, da prideš na konec sveta, saj se tam ceste in poti končajo in pred nami zazevajo globoki prepadi.
Za izhodišče je najboljše če izberemo parkirišče v Iškem vintgarju, nato pa se na zadnjem mostu, kjer še lahko prečkamo Iško, naportimo na njen desni breg, ter sledimo tablam proti sotočju Iške in Zale. Pot je lepo označena in po večini tudi dobro uhojena. Le sem ter tja je na kakšnem mestu potka malce slabša, zaradi podrtih dreves…
Prvi del poti do stičišča 4ih občin, kjer je tudi sotočje Zale in Iške je pot razgibana in nas vodi malce gor in malce dol po pobočju poleti zelo priljubljeno strugo, kjer številni Ljubljančani iščejo ohladitev in zabavo ob in v čudoviti Iški.
Na sotočju je poled stičišča 4ih občin tudi križišče poti, v kolikor bi prečkali Zalo se lahko začnemo vzpenjait proti Rakitni in Krimu, če nadaljujemo po strugi Zale lahko pridemo na Vidovsko planoto, po Iški pa vse do Blok. A mi se bomo držali bolj levo ter sledili evropski peš poti E6, ki nas pelje do vasice Krvava peč.
Začetek vzpona je sorazmerno strem, a se kmalu pot položi in precej oka potka nas popelje vse bolj proti jugu. Kasneje se pot preseli na malce širšo pot, ki se proti vrhu še razširi. Predvsem jeseni, boste na mestih zelo hvaležni, če boste imeli palice, saj zna biti odpadlo listje zelo globoko in spolzko.
Pred prihodom v vas bo najboljše, če svojo pot nadaljujete kar po peš potki in ne po cesti, kamor vas usmerijo tudi table, saj boste ob prihodu v vas lažje našli nadaljevanje proti Krvavim pečinam, če ostanete na pešpotki. Ob prihodu v vas se sprehodite mimo mogočne lipe za nekaj korakov pojdite v desno in nato jo ob stani nenaseljeni hiši mahnite po travniku navzgor, kmalu boste zagledali skojeno potko, ki vas bo pripeljala do Krvavih pečin. Tam se malce sprehodite levo in desno, ter pošičite najlepši razgled…
5. Grmada
- Čas vzpona: 2 uri
- Zahtevnost poti: lahka
- Višinska razlika: 500m
- Izhodišče: Polhov Gradec (46.065, 14.316)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Grmada je zelo priljubljen vrh v Polhograjskem hribovju. Zaradi svoje značilne oblike, je vrh enostavno prepoznati z blizu in malo manj blizu. Lega in neporaščen vrh Grmade sta garancija za odlične razglede. Je pa Grmada natančno 100 metrov nižja, kot vrh Novaške gore.
Na Grmado je že vrsto let organiziran nočni pohod ob polni luni. Pohod se odvije V prvi soboti v novem letu, ki je najbližje polni luni. Zelo lep pohod, ki se ga ob lepem vremenu udeleži ogromno pohodnikov z blizu in daleč. Vse skupaj je super združiti še z zabavo in druženjem, ki se odvija na turistični kmetiji pr Mehačku
Pot na Grmado
Izhodišč za pot na Grmado je res veliko, še več pa je različnih poti, ki vodijo na vrh. Danes se bomo sprehodili po tisti, katero se najpogosteje uporablja ob nočnem vzponu na ta priljubljeni vrh.
Izhodišče poti je v središču Polhovega Gradca, pri gostilni Pratkar (46.0651, 14.3169), pot nadaljujemo za gostilno, tam pa nas table usmerijo levo po hribu navzgor. Prvih nekaj korakov je precej strmih, vendar strmina kmalu popusti in pot nadaljujemo po lepi široki gozdni poti, ki nas ob zmernem vzponu pelje proti zaselku Ravnek. Nekje na pol poti do tu nas pot iz gozda pripelje na makadamsko cesto, ki ji nato sledimo vse do Ravneka. Ob koncu vasi se na prvem križišču držimo desno, na drugem pa levo (markacije).
Pot je razgibana, a je ves čas lepa in široka. Po tem, ko se bomo sprehodili mimo lovske koče, jo bomo obšli po njeni desni strani. Od tod naprej pa se pot spremeni, gozd kmalu postane vedno bolj reden in začnejo se nam odpirati zelo lepi razgledi v dolino. Pot je tu precej lahka in se le zlagoma vzpenja, a le za kratek čas, saj je zadnjih nekaj 100 metrov vzpona precej strmih, a ker so razgledi vedno lepši je tudi ustavljanje ob lovljenju sape precej prijetnejše.
Razgled z Grmade
Grmada je na vrhu praktično povsem gola, nekaj je manjših dreves, ki pa ne ovirajo pogleda s samega vrha. Z grmade je moč občudovati Ljubljano v enem najlepših razgledov. Tudi okoliški hribi in doline so zelo lepo vidni. Ob lepem in čistem ozračju imamo na dlani praktično pol Slovenije. Še lepi razgled nam rahlo »kvari« le bližnji Tošč, ki zakriva pogled na Alpe.
Drugače pa je grmada čudovit cilj za nekaj urne izlete v naravo. Za vzpon po opisani poti boste potrebovali okoli uro in pol. Obstajajo pa tudi še nekoliko lažji in krajši vzponi.
6. Polhograjska gora
- Čas vzpona: 1 ura in 5 min
- Zahtevnost poti: lahka
- Višinska razlika: 450m
- Izhodišče: Polhograjska graščina (46.068, 14.313)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Polhograjska gora oz. Sveti Lovrenc, kot vrh tudi imenujejo je še en od zelo priljubljenih vrhov, ki se nahaja v osrčju Polhograjskih dolomitov. Najvišja točka “gore” je 824 metrov nad morjem, za izhodišče pa lahko izmeremo številne točke ob vznožju hriba.
Verjetno najbolj priljubljeno izhodišče se nahaja na parkirišču pri Poštarskem muzeju, ki domuje v Polhograjski graščini. Od tu nas proti vrhu Polhograjske gore povabijo tudi table in lepo označena in uhojena planinska pot.
Pot na Polhograjsko goro
Prvih nekaj 10 metrov poti nas pelje po asfaltni cesti, a le do čebelarskega doma, kjer se preselimo na pohodniško pot, ki se sprva sorazmerno strmo zagrize v pobočje razglednega vrha. Že po nekaj korakih, še preden se nam uspe ogrete, pridemo do Blagajevega spomenika, ki ga je dal leta 1838 v čast obiska Saškega kralja Frederika II. postaviti tamkajšni grof Blagay.
Le nekaj korakov naprej od spomenika pa se nahajajo vhodna vrata v polhovo kraljestvo. Tu se namreč prične Polhov doživljajski park, ki je bojda zelo priljubljen pri mladini.
Pot se po začetnem strmejšem vzponu malce poravna in se kmalu preseli na normalno gozdo stezico, ki nas nato vodi proti vrhu priljubljenega vzpona. Med potjo se nam 1x ali 2x med vejami odprejo pogledi proti Grmadi in sosednjim vrhovom, a za boljši razgled bo treba počakati vse do vrha.
Malce pod vrhom pridemo do nekaj stavb, ki stojijo na robu travnika, le kakšnih 30 metrov pod vrhom Polhograjske gore. Na samem vrhu hriba stoji cerkev Sv. Lovrenca, od koder se nam odprejo zares čudoviti pogledi predvsem proti Ljubljanskemu barju.
Razgled s Polhograjske gore
Razgled z obzidja, ki stoji pri cerkvici Sv. Lovrenca je zares čudovit. Pod nogami nam leži Polhov Gradec in okoliške vasi, malce naprej se nam pogled ustavi na Korenu, ki se dviga nad Horjulsko dolino, za nim pa lahko občudujemo Ljubljansko barje, predvsem pogled v Borovniško kotlino je zares izjemen.
Nad Ljubljanskim barjem lahko lepo vidimo celotno Krimsko pogorje, proti zahodu se vse skupaj nadaljuje v Javornike in Notranjske vršačce, v ospredju pa so seveda še vedno Polhograjci.
Ob lepem vremenu bomo lahko seveda uživali tudi ob pogledu na Kamniške alpe, malce skrita pa sta Grmata in predvsem Tošč. Lepo se vidi tudi Pasja ravan, za njo pa že Škošjeloško in Cerkljansko hribovje.
7. Zavrh nad Borovnico
- Čas vzpona: 1 ura in 15 min
- Zahtevnost poti: lahka (ko je mokro je spolzko)
- Višinska razlika: 500m
- Izhodišče: Borovnica (45.9212, 14.3613)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Zavrh nad Borovnico oz. uradno mali Trebelnik je drugi najvišji vrh na Pokojiški planoti. V višino za nekaj metrov preseže 800 metrsko mejo nad morjem. Mali Trebelnik je travnat vrh, ki se na vzhodni strani zelo strmo spušča proti dnu Borovniške kotline, na vseh ostalih straneh pa se zložno spušča proti nižjim predelom planote. Podobno, kot pot na Novaško goro je tudi ta pot precej neobljudena in v kolikor želite imeti izlet, kjer ne boste srečali veliko ljudi, sta omenjena vrhova, kot nalašč za vas
Vzpon na mali Trebelnik
Vzpon na mali trebelnik bomo začeli izpred lovskega doma v Borovnici (le nekaj metrov stran od bencinske črpalke) (45.921, 14.361). Od tu se usmerimo proti zahodu oz. proti čudovitemu železniškemu mostu. Ko bomo pod mostom prišli na drugo stran, na jaso, bomo za nekaj 10 metrov nadaljevali rahlo desno in po ozki stezici levo prečkali potoček.
Nadaljujemo po tej stezici v precej strm klanec, po cca 200 metrih vzpona bomo prišli na gozdno cesto, usmerimo se desno in na sredini ovinka, ki gre v desno (cca 50 metrov po tem, ko pridemo na cesto), se mi usmerimo v gozd po lepo shojeni potki. Tej potki sledimo naslednjih cca 800 metrov. Vzpon je precej strm in za malo popustil le ob koncu, preden se priključimo markirani poti, ki po sorazmerno široki in zvoženi vlaki pelje proti vrhu Malega Trebelnika.
Od našega prihoda na vlako pa do vrha imamo še okoli 1300 metrov poti. Po nekaj minutah hoje bomo prišli do velike luže, kjer se pot zravna in za nekaj metrov celo spusti, kmalu za tem pa bomo že na vrhu pobočja, kjer se nam bodo med vejami dreves že odpirali lepi pogledi proti Krimu in Borovniški kotlini. Tu se drevje umakne travnikom in pašniki tod okoli so prekrasni. Splača se vam narediti kak krog po pašnikih in uživati v lepotah narave.
V kolikor boste markirani poti sledili še naprej, boste v cca 5ih minutah prišli do odskočišča za padalce, kjer se splača vzeti nekaj časa in se naužiti čudovitih razgledov. Od tu je do vrha malega Trebelnika le še dobrih 200 metrov. Vrh je precej neizrazit.
Pot v dolino lahko opravite po markirani poti, tako da od tam, kjer ste se priključili na markirano vlako, pot pri spustu samo nadaljujete po vlaki navzdol in sledite markacijam. Le-te vas bomo prav tako pripeljale do našega izhodišča pri lovskem domu.
Razgled z malega Trebelnika in odskočišča za padalce
Z vrha imamo čudovit pogled proti Slovenskim Alpam, na drugi strani je zelo lepo viden tudi Snežnik, pa Nanos in Javorniki. Zelo lepo se vidi tudi radarje na Ljubljanskem vrhu. Na odskočišču za padalce pa se lahko nagledamo Krima in celotne verige vrhov, ki se vzpenjajo vse do tja. Pod nogami nam leži Borovnica, vidimo Bevke, praktično celotno avtocesto med Ljubljano in Vrhniko, Polhovgrajce in celotno Ljubljansko barje, s kuliso Kamniško Savinskih Alp v ozadju.
8. Planina nad Vrhniko
- Čas vzpona: 50 min
- Zahtevnost poti: lahka
- Višinska razlika: 400m
- Izhodišče: Vrhnika – pri štirni (45.963, 14.275)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Podobno, kot Krim, Slivnica in Grmada je tudi Planina nad Vrhniko zelo priljubljena pohodniška točka. To je praktično edini vrh bližini Vrhnike na katerega se je mogoče vzpeti po urejeni pohodniški poti. Na Planino vodi kar nekaj različnih poti, ki se več ali manj vse malo pod vrhom tudi združijo. Pot na Planino je obisku primerno tudi shojena in ob vlažnih dnevih na mestih tudi precej blatna.
Planina je visoka 733 metrov in ji težko rečemo vrh, saj je le-ta zelo neizrazit. Na Planini je lepo urejena, skoraj nova planinska koča, ki ponuja tudi 10 prenočišč. Za kočo pa je izjemno lep lesen 22 metrov visok stop, ki je eden najvišjih lesenih objektov pri nas in tudi 2 najvišji razgledi stolp v Sloveniji.
Pot na Planino nad Vrhniko
Najbolj oblegana pot na Planino se začne pri »štirni« (45.963, 14.275), kjer je urejeno parkirišče, lahko pa parkirate tudi ob robu nekdanje tankovske ceste.
Pot proti vrhu je enostavna in ne preveč naporna. Predvsem, če boste ubrali položnejšo pot. Po približno 1/3 poti boste prišli do križišča, ko lahko izbirate med položnejšo (leva) in daljši, ter strmejšo in krajšo (desna). Sam se navadno vzpenjam po strmi in spuščam po položnejši.
Za celoten vzpon boste potrebovali približno 50 min hoje v zelo zmernem tempu.
Razgled s Planine
Po prihodu na vrh ne odlašajte in se takoj povzpnite na stolp, kjer boste lahko uživali v čudovitem razgledu na bližnjo in daljno okolico. Seveda imate od tu gori celotno Vrhniko, kot na pladnju, tudi pogled proti Ljubljani je enkraten. Presenetljivo lepo se vidi tudi Logatec. V lepem vremenu se brez težav vidi vse tri naša Alpska gorovja z najvišjimi vrhovi. Pa seveda vse vrhove, ki smo jih danes skupaj obdelali tudi.
Planina je super pohodniška točka primerna za sprehod tudi v nočnem času, saj je verjetnost, da boste srečali kakšno od velikih zveri zelo majhna, za razliko od Krima, Trebelnika, Slivnice in Novaške gore, ker so medvedi in druge gozdne zverinice kar redni obiskovalci tudi podnevi.
V kolikor vas o Planini zanima še kaj več, vas vabim, da si preberete članek, ki je posvečen samo temu priljubljenemu vrhu.
9. Sveta Ana
- Čas vzpona: 30 minut
- Zahtevnost poti: lahka
- Izhodišče: Podpeško jezero (45.969, 14.431)
- Priporočena obutev: športna pohodniška obutev
- Primerno za psa: Da
- Parkirnina: brezplačno
Od vseh vrhov, ki smo jih danes skupaj prehodili, je sveta Ana najnižja. In to precej nižja od vseh. Do Vrha se boste sicer ogreli, saj je vseeno potrebno premagati slabih 200 višinskih metrov, vendar pa to vseeno ni primeren cilj za daljši izlet. Sveto Ano vam predstavljam, kot možnost za hiter skok z družino do Podpeškega jezera in nato še sprehod do čudovite razgledne točke.
Pot na sveto Ano
Za skok na naš zadnji vrh bomo parkirali na istem parkirišču, kot za pohod na Krim. Le, da bomo tokrat iz parkirišča ob jezeru (45.9689, 14.4308) krenili v drugo smer, in sicer levo od nekoliko večjega makadamskega parkirišča, nas bo tabla usmerila proti vrhu grička. Pot je zelo lepa in sorazmerno strma. Za vzpon boste ob zelo zmernem tempu potrebovali slabe pol ure.
Razgled s svete Ane
Če niste ljubitelj hoje navkreber, ne skrbite, saj bo ves trud poplačan, ko boste prišli iz gozda in se vam bodo začeli odpirati krasni pogledi na Ljubljansko barje, bližnje vasi in seveda tudi Ljubljano. Na samem vrhu ob cerkvi je tudi nekaj lesenih klopi, da se pohodnik lahko usede in v miru naužije vseh lepot. Pogled proti Krimu je zares lep. Vsa veličina in prostranost gozdov, čudovito. Ob lepem in čistem vremenu seveda ne izostanejo tudi pogledi proti Kamniško Savinjskim in Julijskim Alpam. Ne smemo pa pozabiti niti na reko Ljubljanico, ki se vije pod gričem. Zelo poseben je pogled od tu, ko je Ljubljansko barje poplavljeno, toplo priporočam.
Zaključek
Vse poti, ki sem jih danes opisal so primerne za družinske izlete, pa tudi za izlete tistih, ki niste v najboljši kondiciji. Najbolj zahteven vzpon od vseh je tisti na Krim, ki je tudi najdaljši in ima najvišjo višinsko razliko. Vendar ni prav nič posebnega. Z malce dobre volje in truda ga zmore praktično vsak.
Želim vam prijeten in varen skok Vnaravo!
