Grintovec (2558 m) – krožna tura čez Mala vratca, Dolgi hrbet in Gamsov skret

Grintovec (2558 m) je najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp in eden najbolj priljubljenih visokogorskih ciljev v Sloveniji. Nanj vodi več različnih poti, med katerimi je najbolj obiskana tista s Kokrškega sedla. A Grintovec ponuja precej več kot le klasičen vzpon na vrh. Njegova okolica skriva čudovite samotne stezice, razgledne grebene in zahtevna brezpotja, kjer lahko doživimo povsem drugačno podobo tega dela naših gora.

Tokrat sem si zamislil dolgo in razgibano krožno turo, ki me je iz Konca popeljala prek Kokrškega sedla in Malih vratc na Grintovec, nato pa čez Mlinarsko sedlo in Dolgi hrbet do Bivaka pod Grintovcem. Za zaključek sem izbral še neoznačeno pot skozi Gamsov skret, po kateri sem se vrnil proti Kamniški Bistrici.

Začetek septembra je bil za takšno turo skoraj idealen. Temperature so bile še poletne, vreme odlično, razgledi pa tako lepi, da sem si za celotno dogodivščino vzel precej več časa, kot bi ga potreboval zgolj za običajen vzpon na Grintovec.

Iz Konca proti Kokrškemu sedlu

Za izhodišče sem izbral V Koncu nad Kamniško Bistrico, kjer se na nadmorski višini 890 metrov začne priljubljen pristop proti Kokrškemu sedlu.

Pot se že kmalu začne precej strmo vzpenjati. Sprva vodi skozi gozd, višje pa se pokrajina postopoma odpira in pred nami se začnejo kazati mogočna ostenja Grintovca, Kalške gore in okoliških vrhov.

Vzpon proti Kokrškemu sedlu je dobro označen, vendar zaradi precejšnje višinske razlike zahteva kar nekaj kondicije. Med hojo sem lahko užival v prijetnih jutranjih temperaturah, saj sonce še ni povsem ogrelo strmih pobočij.

Ko sem dosegel Kokrško sedlo (1793 m), se je pred menoj pokazala Cojzova koča, odpre pa se nam tudi pogled proti Storžiču in vrhu Grintovca. Sedlo je pomembno razpotje na poti proti Grintovcu, Kočnam in drugim vršacem v tem delu Kamniško-Savinjskih Alp.

Od koče sem nadaljeval po označeni poti proti Grintovcu, vendar sem imel tokrat v načrtu precej drugačen pristop od običajnega.

Čez Mala vratca – po samotnih stezicah proti Grintovcu

Le nekaj minut nad Kokrškim sedlom sem na razpotju zapustil najbolj obiskano pot proti vrhu in nadaljeval v smeri Bivaka pod Grintovcem.

Na območju Malih vratc sem nato zapustil označeno pot in se usmeril na precej manj izrazito stezico, ki me je popeljala proti vrhu Grintovca.

Ta del ture me je popolnoma navdušil. Namesto široke in dobro uhojene planinske poti sem hodil po skromni stezici, ki se je vila čez travnata pobočja in razgiban grebenski svet.

Na posameznih mestih je bilo treba uporabiti tudi roke in nekoliko poplezati, vendar je bila prav ta raznolikost eden najlepših delov vzpona.

Ves čas so se mi odpirali čudoviti razgledi na okoliške vrhove, še posebej pa sem užival v miru. Medtem ko se je večina pohodnikov proti Grintovcu vzpenjala po običajni poti, sem imel tukaj občutek, kot da imam velik del gore samo zase.

Takšni manj obiskani pristopi so mi še posebej pri srcu, saj omogočajo precej bolj pristno doživetje visokogorskega sveta. Seveda pa zahtevajo tudi več izkušenj z orientacijo in gibanjem po neoznačenem terenu.

Grintovec (2558 m) – najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp

Po čudovitem vzponu čez Mala vratca sem dosegel vrh Grintovca (2558 m), najvišje gore Kamniško-Savinjskih Alp.

Grintovec je izjemen razglednik. Ob lepem vremenu se z njegovega vrha odpirajo pogledi na mogočno Kočno, Dolgi hrbet, Skuto, Rinke in številne druge vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. V daljavi lahko občudujemo tudi Julijske Alpe, Karavanke in velik del osrednje Slovenije.

Tokrat so bile razmere skoraj popolne. Nebo je bilo jasno, temperature prijetne, razgledi pa naravnost fantastični.

Na vrhu sem si zato privoščil precej daljši počitek kot običajno. Skoraj eno uro sem užival v soncu, razgledih in čudovitem visokogorskem vzdušju.

Prav nič se mi ni mudilo naprej, saj so bili takšni dnevi v začetku septembra preprosto prelepi, da bi jih prehitro zaključil.

A pred menoj je bil še dolg in precej zahteven del krožne ture, zato sem se po zasluženem počitku vendarle odpravil naprej.

Z Grintovca proti Mlinarskemu sedlu in Dolgemu hrbtu

Z vrha Grintovca sem nadaljeval proti Mlinarskemu sedlu, kjer se pokrajina precej spremeni. Široka pobočja Grintovca postopoma zamenja bolj razgiban skalnat svet, ki zahteva precej več previdnosti.

Pot proti Dolgemu hrbtu je na številnih mestih izpostavljena, zato je primerna predvsem za izkušene gornike, ki so vajeni zahtevnih visokogorskih poti.

Med prečenjem sem lahko občudoval mogočna severna ostenja, globoke prepade in čudovite razglede proti Jezerskemu ter drugim delom Kamniško-Savinjskih Alp.

Ko sem dosegel Dolgi hrbet (2473 m), sem si privoščil še en zaslužen počitek. Ta del grebena je zaradi svoje razgibanosti in mogočnih sten resnično nekaj posebnega.

Dolgi hrbet je precej drugačen od širokega vršnega sveta Grintovca. Tu prevladujejo ostri skalni grebeni, izpostavljeni prehodi in občutek pravega visokogorja.

Po krajšem oddihu sem nadaljeval prečenje preostalega dela grebena in se postopoma začel spuščati proti območju Bivaka pod Grintovcem.

Bivak pod Grintovcem – v osrčju visokogorja

Po zahtevnem grebenskem prečenju sem se spustil proti Bivaku pod Grintovcem, ki stoji v izjemno lepem visokogorskem okolju.

Bivak je pomembno zatočišče za gornike, ki raziskujejo zahtevnejše poti v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Okolica ponuja čudovite poglede na mogočne skalne stene in razgibano visokogorsko pokrajino.

Čeprav sem imel za seboj že precej hoje in višinskih metrov, me je čakal še dolg sestop proti dolini.

Namesto da bi izbral eno od običajnih označenih poti, sem se odločil za precej bolj pustolovsko nadaljevanje.

Sestop skozi Gamsov skret

Od bivaka sem nadaljeval v smeri Kamniškega sedla, nato pa na razpotju zapustil označeno pot in zavil na neoznačeno pot skozi Gamsov skret.

Ta del ture je bil povsem drugačen od jutranjega vzpona in grebenskega prečenja. Pot poteka skozi divjo, razgibano pokrajino, kjer je treba precej pozornosti nameniti orientaciji in izbiri ustreznih prehodov.

Gamsov skret je eden tistih manj znanih kotičkov Kamniško-Savinjskih Alp, ki privabljajo predvsem ljubitelje samotnih poti in brezpotij. Zaradi zahtevnega terena in slabše vidnih stezic pa je potrebna precejšnja previdnost.

Po dolgem dnevu v gorah je bil sestop še posebej naporen, vendar mi je prav ta del ture omogočil, da sem doživel še eno povsem drugačno podobo Grintovčeve okolice.

Postopoma sem izgubljal višino, skalnat svet je zamenjalo zelenje, nato pa sem se vrnil proti dolini Kamniške Bistrice in izhodišču v Koncu.

Osvežitev v Kamniški Bistrici

Po več kot desetih urah hoje, približno 1800 metrih vzpona in številnih zahtevnih odsekih je bil občutek ob vrnitvi v dolino zares odličen.

Ker so bile temperature kljub začetku septembra še vedno skoraj poletne, sem si za zaključek privoščil še osvežitev v ledeno mrzli Kamniški Bistrici.

Po dolgem dnevu v gorah je bila hladna voda več kot dobrodošla, čeprav je bil prvi stik z njo precejšen šok. 😄

Tako sem zaključil eno najlepših krožnih tur v tem delu Kamniško-Savinjskih Alp.

Grintovec po manj znanih poteh – nepozabna krožna tura

Grintovec je lahko čudovit cilj tudi za tiste, ki si želijo nekoliko drugačnega visokogorskega doživetja. Namesto klasičnega vzpona in sestopa po isti poti lahko z ustreznim znanjem in izkušnjami povežemo samotne stezice, zahtevne grebene in divja brezpotja.

Tokratna krožna tura me je navdušila predvsem zaradi izjemne raznolikosti. V enem dnevu sem doživel vse od priljubljenih označenih poti do skoraj pozabljenih stezic, travnatih grebenov, zahtevnega skalnega sveta in samotnega sestopa skozi Gamsov skret.

Grintovec čez Mala vratca, Dolgi hrbet in Gamsov skret je izjemna, vendar zelo zahtevna krožna tura, primerna predvsem za izkušene in dobro telesno pripravljene gornike.

Če imate radi dolge visokogorske ture, razgledne grebene in manj obiskane poti, je lahko ta del Kamniško-Savinjskih Alp pravo doživetje.

Video – Grintovec čez Dolgi hrbet in Gamsov skret

Karakteristike ture

• Izhodišče: Kamniška Bistrica – V Koncu (46.3419, 14.5682)
• Višina izhodišča: 890 m
• Cilj: Grintovec (2558 m)
• Čas ture: 10 ur 30 minut
• Skupni vzpon: 1800 m
• Zahtevnost: Zelo zahtevna označena in neoznačena pot
• Potek ture: V Koncu – Kokrško sedlo – Mala vratca – Grintovec – Mlinarsko sedlo – Dolgi hrbet – Bivak pod Grintovcem – Gamsov skret – Kamniška Bistrica
• GPX sled: Prenos GPX sledi na Buy Me a Coffee

Pomembno: Opisana krožna tura vključuje neoznačene odseke, zahtevne grebenske prehode in izpostavljena mesta, kjer je potrebno tudi poplezavanje. Pot je primerna samo za izkušene gornike z ustrezno opremo, dobrim orientacijskim znanjem in odlično telesno pripravljenostjo. Pred odhodom preverite stanje poti in vremenske razmere. GPX sled je le orientacijski pripomoček in ne zagotavlja varnega prehoda skozi zahtevne odseke.