Krn (2244 m) po poti Silva Korena | Divja krožna tura prek Krnčice

Krn je eden najbolj prepoznavnih vrhov Julijskih Alp, pot Silva Korena iz Drežnice pa zagotovo eden najbolj zanimivih in zahtevnih pristopov nanj. Strma travnata pobočja, izpostavljeni skalni prehodi, jeklenice, skobe in celo navpične lestve poskrbijo za pravo visokogorsko doživetje. Če vzpon povežemo še s sestopom prek Srednjega vrha in Krnčice, dobimo izjemno raznoliko krožno turo, na kateri poleg čudovitih razgledov spoznavamo tudi ostanke soške fronte.

Tokrat sem se ponovno odpravil v Krnsko pogorje, vendar sem želel njegov najvišji vrh, Krn (2244 m), osvojiti po poti, ki je še nisem prehodil. Za izhodišče sem izbral Drežnico in se prvič podal po znameniti poti Silva Korena.

O tej poti sem že pred časom precej prebral in si ogledal tudi nekaj posnetkov, zato sem mislil, da dobro vem, kaj me čaka. A ker je od takrat minilo že več kot leto dni, sem očitno pozabil na kakšno podrobnost. 😄 Pot je bila namreč malce bolj divja in nekoliko zahtevnejša, kot sem pričakoval. In prav zaradi tega me je še toliko bolj navdušila.

Pot Silva Korena – eden najbolj zanimivih pristopov na Krn

Že med vzponom nad Drežnico se začne odpirati povsem drugačna podoba Julijskih Alp, kot smo je vajeni na gorenjski strani. Strma travnata pobočja, ki se spuščajo globoko proti dolini, se prepletajo s skalnimi stenami in ozkimi prehodi. Pokrajina je na trenutke videti skoraj nepristopna, a prav skozi ta svet je speljana pot Silva Korena.

Vzpon je izjemno razgiban. Na poti se izmenjujejo strmi skalni odseki, izpostavljena prečenja, jeklenice, skobe in navpične lestve. Posebno pozornost pa zahtevajo strma travnata pobočja, kjer je lahko zdrs še posebej nevaren. Pot nikakor ni primerna za vsakogar, saj zahteva izkušnje z zelo zahtevnimi zavarovanimi potmi, zanesljiv korak in ustrezno opremo.

Ves čas vzpona so me spremljali čudoviti razgledi proti Drežnici, Kobaridu in okoliškim vrhovom. Še posebej me je navduševal pogled na greben Krnčice, po katerem sem nameraval kasneje sestopiti. Od daleč je videti precej drugače kot takrat, ko dejansko hodimo po njem.

Če vas privlačijo podobne zelo zahtevne planinske poti, sta zanimivi tudi Hanzova pot na Prisojnik in Hanzova pot na Malo Mojstrovko. Obe ponujata veliko izpostavljenih prehodov in čudovite visokogorske razglede.

Krn (2244 m) in sestop prek Krnčice

Po zahtevnem vzponu sem dosegel Gomiščkovo zavetišče na Krnu, od koder me je do vrha čakalo le še nekaj minut hoje. Krn je zaradi svoje lege eden najlepših razglednikov nad dolino Soče, saj se z njegovega vrha odpirajo pogledi proti osrednjim Julijskim Alpam, Posočju in številnim okoliškim vrhovom.

Po obisku vrha sem se spustil proti Krnski škrbini in nadaljeval po meni že dobro poznanem grebenu proti Srednjemu vrhu in Krnčici. Čeprav sem ta del Krnskega pogorja že večkrat obiskal, me njegova divja pokrajina vedno znova navduši.

Greben Krnčice je poleg razgledov zanimiv tudi zaradi številnih ostankov prve svetovne vojne. Med soško fronto so tukaj potekali vojaški položaji, o katerih še danes pričajo kaverne, strelski jarki in drugi ostanki nekdanjih utrdb. Hoja po tem grebenu je zato hkrati visokogorsko in zgodovinsko doživetje.

Prav ta del ture ponuja zanimivo nasprotje. Na eni strani čudovita narava, strma travnata pobočja in razgledi na dolino Soče, na drugi pa številni opomniki na čas, ko so se na teh gorah odvijali srditi boji.

Podobno divje visokogorsko pokrajino lahko doživimo tudi na turi Mangrt iz Loške Koritnice ali med vzponom na Jalovec iz Bavšice. Še ena zanimiva možnost za raziskovanje tega dela Julijskih Alp je dvodnevna krožna tura na Jalovec iz Loške Koritnice.

Slap Curek za zaključek ture

Pri Gomiščkovem zavetišču se mi je pridružil še Marko, s katerim sva za zaključek dneva obiskala slap Curek. Po dolgem vzponu, prečenju grebena in sestopu proti Drežnici je bil obisk slapa prav prijeten dodatek že tako izjemno razgibani turi.

Na koncu se je nabralo 20 kilometrov, 1900 višinskih metrov in 11 ur ter 30 minut hoje. Predvsem pa je bil za mano eden najbolj zanimivih vzponov po označenih planinskih poteh, kar sem jih do zdaj doživel.

Pot Silva Korena me je presenetila s svojo zahtevnostjo, razgibanostjo in divjim značajem. Čeprav sem pričakoval zanimiv vzpon, sem dobil precej več. Zagotovo se bom po njej še vrnil!

Če uživate v zahtevnih visokogorskih turah, si oglejte tudi krožno prečenje Dolgega hrbta, Skute in Rink ali vzpon na Visoko Ponco iz Belopeških jezer.

Karakteristike ture

• Izhodišče: Drežnica (46.255, 13.617)
• Čas ture: 11 ur 30 min
• Dolžina ture: 20 km
• Višinski metri: 1900 m
• Višina izhodišča: 550 m
• Najvišja točka: Krn (2244 m)
• Zahtevnost poti: zelo zahtevna označena pot
• Potek ture: Drežnica – pot Silva Korena – Gomiščkovo zavetišče – Krn – Srednji vrh – Krnčica – Drežnica
• Zanimivosti ob poti: pot Silva Korena, Krn, Gomiščkovo zavetišče, greben Krnčice, ostanki soške fronte, slap Curek
• Posebnosti: izpostavljeni skalni odseki, jeklenice, skobe, lestve, strma travnata pobočja, razgledi na Posočje in zgodovinski ostanki prve svetovne vojne
• GPX sled: Buy Me a Coffee – V naravo