Triglav čez Prag in sestop skozi Dolino za Cmirom – krožna tura iz Vrat

Aljažev dom v Vratih

Triglav (2864 m) je najvišja slovenska gora in zagotovo eden najbolj obiskanih vrhov v Julijskih Alpah. Nanj vodi več priljubljenih planinskih poti, med katerimi je tudi vzpon čez Prag iz doline Vrata. A če se na Triglav povzpnemo po eni najbolj obiskanih poti, to še ne pomeni, da moramo po isti poti tudi sestopiti. Tokrat sem se odločil za nekoliko drugačno krožno turo, ki me je iz množice pohodnikov na Kredarici in Triglavu popeljala v popolno samoto doline za Cmirom.

V dvanajstih urah sem premagal 1950 višinskih metrov, obiskal najvišji slovenski vrh, doživel živahen utrip Kredarice in užival v dolgem sestopu po meliščih pod Cmirom. Tura, ki je v enem dnevu ponudila dva povsem različna obraza Julijskih Alp.

Iz doline Vrata čez Prag na Kredarico

Za izhodišče sem izbral dolino Vrata, eno najlepših alpskih dolin pri nas, nad katero se dviga mogočna Triglavska severna stena. Od tod sem se po označeni poti čez Prag začel vzpenjati proti Kredarici.

Pot čez Prag je ena najbolj znanih in obiskanih poti na Triglav iz doline Vrata. Že kmalu po začetku vzpona se teren precej postavi pokonci, višje pa nas čakajo tudi izpostavljeni in zavarovani odseki, kjer je potrebna dodatna previdnost.

Čeprav sem se na pot odpravil v četrtek, ko bi človek pričakoval nekoliko manj obiska, sem bil presenečen, da med vzponom nisem srečal prav veliko pohodnikov. Hoja je bila zato prijetna in precej mirnejša, kot sem pričakoval.

A ko sem prispel na Kredarico, je bila zgodba povsem drugačna. 😄

Živahno dogajanje na Kredarici in helikopter Slovenske vojske

Triglavski dom na Kredarici je eno najbolj obiskanih visokogorskih planinskih zavetišč v Sloveniji, zato je v poletnih mesecih tam skoraj vedno živahno.

Tokrat pa ni bilo pestro samo zaradi pohodnikov. Pri koči so potekala obnovitvena dela, zato je bilo veliko dogajanja tudi okoli gradbišča.

Material za prenovo je na Kredarico dostavljal helikopter Slovenske vojske, hkrati pa so potekali tudi prevozi hrane in pijače za oskrbo doma.

Prihodi in odhodi helikopterjev so vedno zanimivi, še posebej kadar lahko od blizu opazuješ tako velik stroj, ki lebdi le nekaj metrov stran. 🚁

Čeprav na Kredarici zaradi vsega dogajanja ni bilo prav veliko miru, je bilo opazovanje helikopterskih prevozov zanimiva popestritev ture.

Na Kredarici sta me čakali tudi Martina in Tina, ki sta se na Triglav odpravili iz doline Krme. Od tu naprej smo pot nadaljevali skupaj.

S Kredarice na Triglav (2864 m)

Vzpon s Kredarice na Triglav je zagotovo najbolj znan zaključni pristop na naš najvišji vrh. Pot poteka po izpostavljenem skalnem svetu prek Malega Triglava, na številnih mestih pa je zavarovana z jeklenicami in klini.

Tokrat o kakšni samoti ni bilo več govora. Na poti proti vrhu je bilo precej pohodnikov, kar je za poletne mesece na Triglavu povsem običajno.

V dobri družbi je vzpon hitro minil in kmalu smo stali na najvišji točki Slovenije.

Na vrhu nas je pričakal precej močan veter, zato se nismo zadrževali predolgo. Kljub temu smo si vzeli dovolj časa za uživanje v razgledih, nekaj sončnih trenutkov, obvezne fotografije in prijeten klepet.

Triglav je pač Triglav. Ne glede na to, kolikokrat ga obiščeš, je občutek na njegovem vrhu vedno nekaj posebnega. 🏔️❤️

Od Kredarice proti Staničevi koči

Med sestopom smo se na Malem Triglavu razšli. Martina in Tina sta nadaljevali proti Domu Planika in nato nazaj v Krmo, jaz pa sem se vrnil proti Kredarici.

Od tam sem nadaljeval proti Domu Valentina Staniča pod Triglavom. Ta del poti ponuja nekoliko drugačne poglede na Triglavsko pogorje, predvsem pa nas postopoma oddaljuje od najbolj obiskanega pristopa na Triglav.

Moj cilj namreč ni bil sestop po eni od običajnih označenih poti v Vrata, ampak prečenje precej bolj samotnega sveta pod Cmirom.

Ko sem zapustil območje Staničeve koče, sem se usmeril proti dolini za Cmirom in ponovno stopil v povsem drugačen svet.

Dolina za Cmirom – od množice do popolne samote

Dolina za Cmirom je eden tistih kotičkov Julijskih Alp, kjer lahko tudi v glavni poletni sezoni najdemo precej več miru kot na bližnjih označenih poteh.

Po dolini vodi neoznačena pot, ki poteka skozi mogočen visokogorski svet med skalnatimi pobočji in obsežnimi melišči.

Po gneči na Kredarici in Triglavu je bila sprememba skoraj neverjetna. Le nekaj časa prej sem hodil med številnimi pohodniki, zdaj pa sem se znašel v popolni samoti.

Prav to je ena največjih posebnosti te krožne ture. V enem dnevu lahko doživiš najbolj obiskan del slovenskega visokogorja in nato nadaljuješ po poti, kjer srečaš le redke obiskovalce.

Dolina za Cmirom je zanimiva tudi zaradi svoje mogočne in precej divje pokrajine. Skalnata pobočja, grušč, melišča in občutek odmaknjenosti poskrbijo za povsem drugačno doživetje od urejenih in dobro obiskanih planinskih poti.

Čeprav pot tehnično ni primerljiva z najzahtevnejšimi zavarovanimi potmi, zahteva dobro orientacijo, zanesljiv korak in izkušnje z gibanjem po neoznačenem visokogorskem svetu.

Dolg sestop po meliščih v dolino Vrata

Najbolj značilen del sestopa skozi Dolino za Cmirom so zagotovo obsežna melišča.

In ko rečem obsežna, mislim res veliko melišča. 😄

Velik del sestopa poteka po dolgem svetu grušča in kamenja, kjer lahko ob primernih razmerah višinske metre izgubljamo precej hitro.

Sam imam takšne spuste rad, saj je hoja po primernem drobnem melišču lahko prav zabavna. Seveda pa je treba biti pozoren na podlago, večje nestabilne kamne in morebitno proženje kamenja.

Po številnih urah hoje, vzponu na Triglav in dolgem prečenju visokogorskega sveta je bil sestop skozi Dolino za Cmirom prijetna sprememba, čeprav se je proti koncu dneva utrujenost že precej poznala.

Ko sem končno dosegel dolino Vrata, je bil glavni del ture za mano.

Iz Vrat do Mojstrane in osvežitev v Savi Dolinki

Čeprav sem s prihodom v Vrata zaključil visokogorski del ture, me je čakala še ena manjša logistična naloga.

Avto sem imel namreč v Mojstrani, zato sem se odločil poskusiti srečo z avtostopom.

Dvignil sem palec in kmalu se mi je nasmehnila sreča. Ustavil mi je prijazen par iz Slovaške, ki me je zapeljal do Mojstrane.

Po dolgem poletnem dnevu v gorah pa je sledilo še nekaj, kar mi po takšnih turah vedno izjemno prija – skok v osvežujočo Savo Dolinko. 😄💦

Po dvanajstih urah hoje je bila osvežitev v hladni vodi popoln zaključek dneva.

Krožna tura na Triglav, ki ponuja nekaj povsem drugačnega

Vzpon na Triglav čez Prag, obisk Kredarice, prečenje prek Malega Triglava in sestop skozi Dolino za Cmirom so odlična kombinacija za vse, ki želijo naš najvišji vrh doživeti nekoliko drugače.

Tura ponuja izjemno raznolikost: od zavarovanih poti in živahnega visokogorskega sveta pod Triglavom do skoraj popolne samote, divje pokrajine in dolgih melišč pod Cmirom.

Zaradi dolžine, velike višinske razlike in zahtevnih odsekov je primerna predvsem za izkušene in dobro pripravljene gornike. Za vzpon na Triglav je potrebna ustrezna oprema za zelo zahtevne zavarovane poti, za sestop skozi Dolino za Cmirom pa dobro poznavanje gibanja po neoznačenem terenu.

Dvanajst ur hoje, 1950 višinskih metrov in dva povsem različna obraza Julijskih Alp. Prav zaradi te raznolikosti je bila to ena mojih zanimivejših krožnih tur na Triglav.

In čeprav sem na vrhu že večkrat stal, vedno znova ugotovim, da je okoli Triglava še ogromno zanimivih poti in kotičkov, ki jih je vredno raziskati. 🏔️❤️

Ostale ture na Triglav

Če iščete še več idej za vzpon na najvišji slovenski vrh, si oglejte tudi naslednje ture:

Karakteristike ture

  • Izhodišče: dolina Vrata (46.4135, 13.8479)
  • Čas ture: 12 ur
  • Višinski metri: 1950 m
  • Višina izhodišča: 1000 m
  • Najvišja točka: Triglav (2864 m)
  • Zahtevnost poti: zelo zahtevna označena pot / lahka neoznačena pot
  • Potek ture: Vrata – čez Prag – Kredarica – Mali Triglav – Triglav – Mali Triglav – Kredarica – Staničeva koča – Dolina za Cmirom – Vrata
  • Zanimivosti ob poti: Triglavska severna stena, pot čez Prag, Triglavski dom na Kredarici, Mali Triglav, Aljažev stolp, Dom Valentina Staniča in Dolina za Cmirom
  • Posebnosti: zelo zahtevni zavarovani odseki, izpostavljen vzpon na Triglav, samotna neoznačena pot in dolg sestop po meliščih
  • GPX sled: Buy Me a Coffee – V naravo

Dodaj odgovor